V čudoviti naravi, kjer se pisani travniki vzpenjajo proti gozdu, je desetletja sameval poldrugo stoletje star skedenj. Zakonca, ki sta kupila parcelo, sta sprva razmišljala o rušitvi objekta in gradnji nove hiše, arhitekt David Mišič pa je v stavbi prepoznal neprecenljivo kulturno identiteto in lastnikoma ponudil drugačno, izvirno rešitev.
Na parceli blizu Slovenj Gradca z lepim razgledom na Pohorje, Uršljo goro, Peco in okoliške pašnike in sadovnjake, so arhitekti prepoznali kvalitetne ostanke stare domačije. Čeprav bivalnega objekta že dolgo ni bilo več, so bivšo kmetijo označevale kašča, stoletna lipa in pa značilen koroški skedenj, postavljen na zidan, pol-vkopan hlev. Objekt jih je presenetil s svojo izvedbeno kompleksnostjo – skrbno obdelani strukturni detajli, vezniki in hrastovi žeblji so govorili o predanem gospodarju s čutom za estetiko. Arhitekti so zasnovo skednja vzeli kot izhodišče stavbe, ki ni ne nova, ne stara, ne vernakularna, niti urbana, stavbe, ki bi hkrati pripadala tako kulturni kot naravni krajini.
Arhitekti so se odločili skedenj prestaviti na ugodnejšo lokacijo, kjer najlepše uokviri razgled. Skrbno označen skelet so očistili in ponovno sestavili na krajinsko usklajenem zidanem podstavku. Znotraj intrigantne, čipkaste strukture so postavili montažne elemente – fasadni ovoj, zasteklitve, sekundarno streho in končne tlake, ki skupaj tvorijo paviljonski vsadek, neodvisen od originalnega lesenega ovoja.
Interier je – presenetljivo – izjemno sodoben. Velike zunanje površine in skrbno izbrana notranja oprema ustvarjajo nadstandardne pogoje za bivanje. Podaljšani napušči in poglobljene terase omogočajo ‘vmesne prostore’, ki niso ne zunaj, ne znotraj, in kjer se lahko zadržujemo tako v popoldanski pripeki kot zasneženem jutru. Tlorisna zasnova pa sledi poti sonca: na vzhod so umeščene spalnice, zato se lastnika zjutraj prebujata ob prvih sončnih žarkih, sonce popoldne nežno sije skozi strešno lino in osvetljuje delovne prostore v odprti galeriji, dan pa se zaključi v dnevno-bivalnem prostoru, kjer lahko spremljamo, kako sonce počasi tone za Pohorjem.
Skednji in kozolci kljub izgubi svoje prvotne funkcije ohranjajo intenziven emotivni in estetski naboj: s svojimi proporci, materiali in gradivi jih vsak posameznik doživlja kot nekaj lepega. Zato je življenje znotraj tega obrtniško dodelanega objekta, ki kot nežna zavesa uokvirja poglede na čudovito okoliško pokrajino, prav gotovo edinstvena izkušnja.
Hiša je za svojo zavestno odgovornost do okolja lani prejela nagrado Zeleni svinčnik, ki jo podeljuje Zbornica za arhitekturo in prostor.
Arhitektura: Styria arhitektura (arhitekt: David Mišič, soavtorji: Sašo Žolek, Brigita Čas, Kaja Kotnik)
Krajinska arhitektura: Aleš Koprivšek
360° posnetki
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
