Naročnika sta želela, da bi bila peč na drva osrednji element njune nove hiše na podeželju. Arhitekti so dimnik vzeli kot izhodišče in okoli njega zasnovali celotno domovanje.
Tipično slovensko enodružinsko hišo je težko redefinirati in jo do te mere spremeniti, da bi še vedno nadaljevala tradicijo bivanja, a jo hkrati na drugačen način osmišljala bivanje.
Ognjišče kot arhetip bivanja
Dekleva Gregorič arhitekti so s svojo hišo, ljubkovalno oklicano ‘dimnik’, dosegli prav to. Specifična naročnika sta želela svoj novi dom zgraditi okoli večfunkcijske peči na drva, ki bi osredinila njuno intimno in socialno življenje na podeželju. Arhitekti so centralno pozicijo po naročilu izdelane peči vzeli kot izhodišče za zasnovo celotne hiše, ki se po prerezu prerezu dvakrat zalomi in s tem sledi geometriji dimnika. Na vrhu se dvokapna streha po celotni dolžini razpre – iz sebe izpusti dim – in v hišo prepusti zenitno svetlobo.
Med posvetnim in svetim
Hiša leži na robu vasi, med lesenim skednjem in vaško cerkvijo. Na skedenj se naveže materialno – z oljeno macesnovo fasadno oblogo, ki se premišljeno nadaljuje tudi v streho -, na cerkev pa s svojo nenavadno geometrijo in uporabo zenitne svetlobe. S tem ustvari dialog med sosednjima objektoma, in osmisli njuno sobivanje.
Zdi se, da se notranjost skriva za masivnim lesenim oklepom. Debele zunanje stene hiše imajo namreč vgrajene številne omare, pomožno kuhinjo in manjše bivalne okenske niše, ki uokvirjajo poglede na okolico. Tudi notranjost je materialno premišljeno obdelana: vse površine, ki se jih lastnika lahko dotakneta, so oblečene v oljen hrast, medtem ko je struktura betonske strehe ostala razgaljena, s čimer uravnoteži pretežno lesen ovoj. S svetlobnikom, ki osvetljuje centralno pozicionirani jedilno mizo in posteljo, pa sta lastnika neposredno povezana s spremenljivimi vremenskimi pogoji, ki jima krojijo vsakdan.
Arhitektura: dekleva gregorič arhitekti, 2016
