Iz grdega račka v črnega laboda

1. Feb 2019|Valentina Vovk

Prenovo manjšega trosobnega stanovanja v Kranjski Gori je vodila arhitektka mlajše generacije Nina Štajner. Njena specialnost je prav gotovo v tem, da zna iz majhnega pričarati veliko. Četudi na samem začetku izgleda še tako skromno in neizvedljivo, bo ob koncu prenove zgodba čisto drugačna.

Oglej si posnetek na YouTube

Tudi pri tej prenovi je bil čas poleg ostalih, običajnejših omejitev, največji tekmec Nine in njene ekipe. V počitniških naseljih so termini v katerih so dovoljena vzdrževalna in prenovitvena dela časovno omejeni na 3 tedne spomladi in 3 tedne jeseni. Kar pomeni, da je morala biti prenova v celoti zaključena v pičlih treh tednih. Nina v smehu pove, da je bilo noro. Samo načrtovanje je trajalo dobre tri mesece, za izvedbo od rušitve, do gradnje in vgrajevanje pohištva pa samo tri tedne. Delavci so menda hodili drug po drugem, urniki so bili naporni pa še v dodatne športne aktivnosti so bili prisiljeni, saj se stanovanje nahaja v petem nadstropju bloka, ki nima dvigala.

Stanovanje pred prenovo

Investitorja sta si želela iz malega narediti veliko oziroma čim večje bivališče. Želela sta da bi bil končni izgled v industrijskem slogu, da bi bilo stanovanje toplo in udobno zatočišče in predvsem veliko črne barve, ki jima je zelo blizu. Dobila sta vse to in še nekoliko več.

Kot omenjeno, gre za manjše trisobno stanovanje, veliko le 53m2, ki so ga, da bi bivalni prostor povečali, razširili v balkonsko ložo. Z umestitvijo dveh novih strešnih oken, so pridobili še več dnevne svetlobe, ki prostor navidez poveča. V ta namen je arhitektka uporabila tudi veliko ogledal, ki jih je mogoče opaziti v vlogi front za omare in tudi kot kuhinjsko ozadje.

Talne obloge v videzu betona so iz vinila, v katerega so oblečeni tudi stenski paneli, le da ima tam vinil lesene teksture in deluje kot lesena stenska obloga. To je neke vrste sodobna interpretacija starih lesenih opažev, ki smo jih bili pred desetletji vajeni v podobnih počitniških objektih. Ta sodobna različica opaža ob večerih preseneti tudi z indirektno ambientalno osvetlitvijo.

Dnevni prostor z kuhinjo je zelo prostoren in odprt. Kljub temu, da je v nem veliko črne barve in temnih dodatkov je zračen in izžareva toplino gorskega zatočišča. Kuhinja ni unikatna, temveč je iz masovne proizvodnje. Jo je pa arhitektka z majhnimi detajli in še posebno razkošno debelim kuhinjskim pultom tako predelala, da izgleda kot bi bila naročena prav za ta prostor.Električni kamin, sicer ni pravi, prinese pa v prostor toplino in vizualni učinek prasketanja ognja, ki pomirja. Na gorske koče spominjajo tudi tople in mehke kože in tepih, ki jih je arhitektka uporabila za dekoracijo. Industrijski slog je v interier prinesla tudi z dodatki in manjšimi kosi pohištva. Te čez čas lahko hitro zamenjamo in tako prostor osvežimo v novem najljubšem slogu. Najbolj industrijsko deluje betonski videz tal v kombinaciji z črnim pohištvom in kovinskimi stoli za jedilno mizo. Slednji so replika ikonskega sloga iz 50-tih let.

Večina pohištva je, da bi lahko prostor maksimalno izkoristili, izdelana po naročilu. Velike vgradne omare, v sebi skrivajo vse kar ni nujno potrebno, da je na očeh. Po meri so narejena tudi noranja vrata, ki imajo skrite podboje in so potegnjena vse do stropa. To je tudi en element, ki prostoru doda dodatno dimenzijo in ga navidez poveča.

Poseben izziv je bila kopalnica, ki je zelo majhna, pa vendar ima vse kar imajo velike, tudi pralni in sušilni stroj. Vsak centimeter tega, zgolj 3,4m2 velikega prostora, je arhitekta izkoristila s skrbno premišljenim načrtovanjem. Pralni in sušilni stroj sta skrita s pol prosojno fronto iz zatemnjenega stekla, tuš kabino pa je pustila odprto in tako pridobila na zračnosti. Odlično je izkoristila tudi samo višino prostora, zaradi katere je grelnik za vodo lahko umestila direktno nad wc školjko.

Za konec pa pokukajmo še v spalna prostora. V otroškem je kovinski pograd, ki odlično ustreza industrijskemu slogu opreme. Pod pogradom je še eno izvlečno ležišče, saj tukaj počitnikujejo trije otroci. Sova ni velika, je pa v njej zaradi pograda dovolj prostora tudi za igro in manjši delovni kotiček z pisalno mizo. V spalnici staršev pa kraljuje velika, udobna zakonska postelja, katere vzglavje se nadaljuje proti stropu, kjer je skrita televizija. Ta se spušča in dviguje na daljinsko vodenje, tako da se ob večerih mehka postelja lahko prelevi tudi v mali hišni kino.

Interier: Nina Štajner