Že nekaj desetletij je Kras eno najbolj priljubljenih območij v Sloveniji, kjer ljudje iz notranjosti dežele kupujejo stare hiše in jih obnavljajo. Večina v njih preživlja konce tednov, nekaj pa je tudi takih, ki so se trajno naselili v tej privlačni pokrajini.
Obnova stare hiše, zgrajene v nekem povsem drugem času, lastnika postavi pred vprašanje: naj objekt z obnovo vrnem v prvotno stanje ali pa ga prilagodim sedanjosti?
Zahteve in pričakovanja o udobnosti, funkcionalnosti in varnosti so se od 20. do 21. stoletja bistveno spremenile, zato popolna vrnitev v preteklost ni mogoča. Lahko pa obnova ohrani nekatere značilnosti lokalnega stavbarstva in trajnostne rešitve ter ob tem objektu nadene sodobno podobo. Prav stare kraške hiše, tradicionalno zgrajene iz kamna, so za nove lastnike tak izziv.
Zakonca Stane in Mojca Sušnik sta se za selitev na Kras odločila pred 13 leti. Našla sta staro, zanemarjeno kamnito hišo, zgrajeno v 30. letih prejšnjega stoletja. Njuna hiša ima obliko črke L in je pravzaprav le del, podaljšek večje stavbe, nekdaj mogočne domačije.
Fotografije hiše pred in med prenovo
Za izdelavo načrta prenove sta prosila prijateljico, ki je uredila že njuno prejšnjo hišo v Ljubljani, arhitektko Anino Logar. Ona je izbrala tudi notranjo opremo.
Sproščeno znotraj strogih kulturnovarstvenih pogojev
Ker je vaško jedro Gabrovice pri Komnu zavarovano kot del kraške kulturne dediščine, so pri obnovi upoštevali smernice, ki veljajo za to območje. Hiša je torej ohranila prvotne gabarite, okna so ostala na istih mestih, tudi streha ima kljub popolni zamenjavi enak naklon in višino slemena. Ključna sprememba zunanjosti sta veliki okni v notranjem delu atrija, ki ga na Krasu predstavlja notranje dvorišče, imenovano borjač.
Seveda je tudi notranjost dobila popolnoma novo vsebino in razporeditev.
Na mestu nekdanjega svinjskega in kozjega hleva je zdaj svetla jedilnica, združena s kuhinjo in povezana s hodnikom, na katerega vstopimo skozi glavni vhod. Tu nas presenetijo visoka, do stropov segajoča vrata, ki jih je le toliko, kolikor je zares nujno: v shrambo, stranišče in utility.
Ob jedilni mizi iz hrastovine sta dve enaki klopi, brez naslonjal, ki kljub temu nudita udobno sedenje, zaradi zanimivo obdelane sedalne površine. Kuhinjski otok omogoča shranjevanje z obeh strani. Nad njim je ljubek detajl: lastovičje gnezdo. V nekdanjem hlevu so namreč gnezdile lastovice, ki so spletle gnezdo na istem mestu tudi med prenovo hiše. Zato sta lastnika gradbenike prosila, naj gnezdo ohranijo in tako zdaj predstavlja prijazen spomin na nekdanji prostor.
Ena od posebnosti te jedilnice-kuhinje je odprto ognjišče, nekakšna sodobna interpretacija nekdanjega kraškega ognjišča, ob katerem lastnika rada posedata v dolgih zimskih večerih.
Hiša je polna domačih živali: trenutno v njej prebivajo pet mačk in ena psička. Ker Stane in Mojca večino dneva prebijeta zunaj, je bila logična izbira talne obloge v pritličju: keramične plošče iz granitogresa, ki omogočajo hitro čiščenje.
Dih jemajoče
Stopnišče vodi v gornjo etažo, kjer obiskovalcem največkrat zastane korak še pred zadnjo, vrhnjo stopnico: nad velikim, svetlim prostorom se pne odprto ostrešje, ki vzbuja vtis, kot da je tam že od nekdaj. A v resnici gre za povsem novo konstrukcijo iz nerabljenih, ročno tesanih hrastovih tramov, na katerih slonijo špirovci, ki nosijo planete. Tla iz skoraj črnega, žganega parketa usmerjajo pogled na kamnito steno, očiščeno in restavrirano. Levo in desno od kamina je stena do ostrešja zasedena s knjižnimi policami, polnimi pisanih knjig o rastlinah, vrtovih in živalih. Pozornost pritegne unikatna kavna miza, izdelana iz nekdanjih vrat svinjskega hlevca…
Dnevni prostor od toalete ločuje le velika steklena stena, skozi katero vidimo preprosto kopalnico, kabino s prho in stranišče, osvetljeno z zahajajočim soncem…
Spalnico od toaletnih prostorov ločuje garderoba, v kateri so zložena oz. obešena tako oblačila kot posteljnina.
Hišo ogreva talno gretje, energent je utekočinjeni plin, shranjen v rezervoarju, zakopanem pod gredo na borjaču. Borjač se ponaša z velikim mandljevcem, omejuje pa ga kamnit oziroma betonski zid. Poletno vročino deloma blažijo trata in vednozeleni grmi, ki zakrivajo zid proti ulici. V kotu stoji kamnita lopa, namenjena shranjevanju opreme za rejo oslov.
Na terasi pred jedilnico nov latnik zagotavlja senco in obilico okusnega grozdja. Nekaj deset korakov vstran od doma imata zakonca Sušnik velik zelenjavno-okrasni vrt, ki sta ga uredila na mestu nekdanjega vinograda.
Hiša sta Sušnikova ukrojila po svoji meri, torej za par, ki ceni mir podeželja, čudovito naravo in možnost dela na vrtu ali v vinogradu.
Predstavljena hiša je naprodaj. Za informacije in termin ogleda pišite na: ssusnik2@gmail.com
Fotografije: Stane Sušnik, Andrej Blatnik
360° ogled
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
Post from RICOH THETA. - Spherical Image - RICOH THETA
