Le 43 m2 površine znotraj hiše, locirane znotraj zaščitenega srednjeveškega predmestja prestolnice, je povod za nenavadno, skoraj dobesedno poimenovanje te ekstra ekstra majhne hiše. A hiša na majhni površini skriva številne dimenzije, ki presežejo njeno neto tlorisno površino.
Sprehod od Križank do Trnovske cerkve je posebno veselje: pogled čez ograje nam razkrije cvetoče trajnice, zasajene med bogat pridelek krakovskih vrtičkarjev, in pridne roke, ki obračajo zemljo, plejejo in zalivajo. Krakovo je dobro znan ljubljanski fenomen in legendarni vrtičkarji – ki so v srednjem veku oskrbovali bližnji samostan s svežimi pridelki – še danes le lučaj od mestnega središča pridelujejo sadje in zelenjavo. Majhna soseska, locirana med Gradaščico in Zoisovo cesto, je spomeniško zaščitena.
Tudi Tina Gregorič in Aljoša Dekleva, kreativni dvojec za mednarodno priznanim arhitekturnim birojem dekleva gregorič, sta svoje oči v študentskih letih gotovo večkrat odpočila na krakovskih vrtičkarjih. Le-ti namreč z ljubeznijo gojijo svoje pridelke kar na pragu dvorišča Fakultete za arhitekturo. Zato je bil projekt nadomestne gradnje na tem ekskluzivnem območju zanju – kljub majhni površini, vse prej kot idealni orientaciji in obilici preprek spomeniškega varstva – izjemnega pomena.
Naloge sta se lotila z vso skrbnostjo in predanostjo. Bil je njun prvi skupni projekt zgrajen leta 2004. Majhna hiša je morala zaradi zahtev spomeniškega varstva ohraniti gabarit prejšnjega servisnega objekta, ki ga je nadomestila. Objektu – obrnjenemu na sever – sta se potrudila zagotoviti dovolj direktne in indirektne sončne osvetlitve: večina jo v stavbo vstopa skozi nov element na strehi – narobe obrnjeno frčado, ki jo zaključuje serija strešnih oken. Notranjost je izčiščena in minimalistična – 43 m2 je namenjenih urbanim trenutkom para, ki sicer živi na deželi. Surovi materiali, uporabljeni tako v zunanjosti kot notranjosti hiše – vlaknocementne plošče, goli beton, teraco, plošče vezanega lesa, železo in filc – poudarjajo servisni karakter predhodnega objekta.
Številne kreativne rešitve – poleg osvetljevanja skozi streho še visoke račje stopnice, majhen, skoraj zenovski atrij, uporaba materialov, ki s svojo bogatostjo presežejo razmeroma ruralno neposredno okolico, a jo z njo hkrati povežejo – hiši odvzamejo ‘XXS’ predznak. Hiša je namreč senzibilna, je bogata in je dovršena. In je – kljub svoji majhnosti – presežna.
Arhitektura: Dekleva Gregorič arhitekti (Aljoša Dekleva, Tina Gregorič)
Fotografije: Matevž Paternoster
