Slovenija je tretja najbolj gozdnata držala v Evropi in zato tudi ena najbogatejših z lesom. Priraste nam ga 4 m3 na prebivalca leto, kar ga uvršča med naše pomembne naravne vire, v primerjavi z drugimi materiali pa ima tudi številne prednosti. Les je naravno obnovljiv, lahko ga recikliramo, poleg tega pomembno prispeva k zniževanju emisij toplogrednih plinov. Če uporabimo samo 1 m3 lesenih izdelkov namesto drugih materialov, zmanjšamo CO2 v ozračju za dve toni. S tem pa se prednosti, ki govorijo v prid lesu, še zdaleč ne končajo.
Les je tudi zelo vsestranski material, saj ga lahko uporabimo za izdelavo manjših dekorativnih predmetov kot za gradnjo visokih stavb. Lesene hiše, na primer, zmanjšujejo okolijsko obremenitev (10 odstotni delež lesenih hiš pomeni kar 25 odstotkov manj CO2), so energetsko varčne in nudijo visoko stopnjo bivalnega ugodja ter so tako človeku kot okolju prijazne.
Zeleno javno naročanje
Da bi se zanje in druge lesene objekte še bolj množično odločali in bi postale standard, nas država spodbuja tudi z različnimi uredbami; k nadaljnji rasti lesne industrije bo prispevala Uredba o zelenem javnem naročanju, ki predpisuje, da mora:
- delež lesa v vseh javnih stavbah (z izjemo stavb za zdravstveno oskrbo) znašati najmanj 30 % prostornine vgrajenih materialov;
- delež lesa v protihrupnih cestnih ograjah znašati najmanj 55 % prostornine uporabljenih materialov in
- delež lesa v stavbnem pohištvu znašati najmanj 80 % prostornine vgrajenih materialov (brez stekla in stavbnega okovja).
Skladišče za ogljik
Z večjo predelavo in uporabo lesa vsekakor lahko dosežemo pozitivne okoljske učinke. Les ob rasti predstavlja ponor ogljika, pri industrijski predelavi pa njegovo skladiščenje, ki traja ob kaskadni uporabi lesa tudi več desetletij ali celo stoletij. Les je od vseh surovin energetsko najmanj obremenjujoč material, saj je za njegovo predelavo potrebno veliko manj energije kot za predelavo drugih materialov (plastika, železo, aluminij). Izračuni strokovnjakov kažejo, da bi s predelavo 3 mio m3 in uporabo tega lesa za izdelke, ki nadomestijo izdelke iz drugih materialov, znižali proizvodne emisije, če pa upoštevamo še ogljik, ki je vezan v izdelkih, je skupni potencialni prihranek okoli 7,5 mio ton emisij CO2, kar predstavlja skoraj 50 % letnih emisij CO2 v Sloveniji.
Pripravljeni na 55
Kot opozarjajo znanstveniki v novem poročilu mednarodnega panela za podnebne spremembe, bo povprečna globalna temperatura ozračja že okoli leta 2030 višja za 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo, in kot lahko tudi sami vidimo ob vse pogostejših požarih, bomo morali vsi sodelovati v boju proti podnebnim spremembam. Les kot zmanjševalec emisij je pri tem lahko naš naravni zaveznik.
Pomembne smernice na tem področju daje študija podnebnega svežnja »Fit for 55«, ki zasleduje cilj vsaj 55-odstotnega zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v EU do leta 2030 v primerjavi z ravnmi iz leta 1990 in ki med drugim pravi, da si mora RS prizadevati za precejšnja vlaganja v lesnopredelovalno industrijo, vzpodbujati uporabo lesenih izdelkov, vzporedno s tem pa se mora vzpostaviti tudi sistem obdavčenja izdelkov, ki emitirajo CO2 in za dosledno spremljanje količine vgrajenega lesa.
Če želimo, da bomo tudi v prihodnje živeli v svetu, kot ga poznamo danes, bo potrebno najti ravnovesje med gospodarskim razvojem, varovanjem okolja in družbeno odgovornostjo. Trend večje rabe lesa bo k temu vsekakor pozitivno prispeval, posledično pa vplival tudi na večjo domačo predelavo lesa in na rast domače lesno predelovalne industrije.
Prispevek je nastal v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorat za lesarstvo in javno agencijo SPIRIT Slovenija.
