Po vsem svetu lesene stavbe rastejo med oblake. Nič nenavadnega niso več lesene stolpnice z več kot 40 metri višine, v Avstriji leseni nebotičnik HoHo, ki trenutno velja za najvišjo leseno stavbo na svetu, sega celo 84,5 metra visoko in obsega 24 nadstropij. Kot vse druge sodobne zgradbe pa morajo biti tudi lesene načrtovane z vso potrebno varnostjo, vključno z odpornostjo na požare in potrese.
Negativni učinki podnebnih sprememb se v zadnjem času vse pogosteje kažejo kot požari in potresi, ki se ne dogajajo več le na sicer ogroženih območjih, ampak že kar vsepovsod. Ob tem se upravičeno sprašujemo, ali so ogroženi tudi naši domovi, sploh tisti, narejeni iz vse bolj popularnega naravnega materiala – lesa. So dovolj varni za bivanje v razmerah stalno grozečih naravnih katastrof? Strokovnjaki zagotavljajo, da bojazni ni. Če so lesene stavbe zgrajene po veljavnih standardih in predpisih, se les v primerjavi z betonom ali jeklom celo boljše odreže v primeru požara ali potresa. Poglejmo podrobneje:
Kako se na potres odzivajo lesene hiše?
Zaradi manjše mase se lesena hiša na potres zelo dobro odziva. Če so elementi pravilno dimenzionirani, se stavba skoraj zanesljivo ne bo porušila, v primeru napak v gradnji (na primer slaba ležišča, ki se lahko snamejo), pa seveda lahko nastanejo tudi večje deformacije stavbe, leseni elementi lahko počijo ob grčah in podobno. Z uporabo križno vezanih plošče se tem tveganjem lahko popolnoma izognemo, seveda pa je treba vse lesene elemente pravilno načrtovati in povezovati.
Dejstvo je, da tudi pri zidanih stavbah v primeru potresa nastanejo poškodbe. Prav tako se lahko zidovi deformirajo, objekt pa razpoka, zaradi česar zidovje ni več povezano. Ker ima lesena stavba več veznih sredstev, lahko prenese tudi večje obremenitve in se bo porušila pozneje kot zidana. Po merilu porušitve je zato lesena hiša bolj odporna kot zidana.
Les se bolje odreže tudi v primeru požara
Kako pa je z obnašanjem lesa v primeru požara? V mislih imamo še zdaj zakoreninjene predstave starih lesenih objektov, ki so ob stiku z ognjem pogoreli kot slama. A v resnici so danes leseni objekti mnogo bolj požarno varni, kot so bili nekoč. Stare hiše so bile namreč grajene iz tanjših lesenih elementov, ki so bili bolj nestabilni v primeru ognja. Danes pa se v hiše vgrajujejo debelejši prerezi lesa, kar med drugim omogoča tudi tehnologija lepljenja lesa, in ti masivni elementi imajo visoko ognjevarnost.
Sploh masivni les je zelo odporen proti ognju, šele ko bo zagorelo kaj drugega v notranjosti hiše, se bo les odzval na vročino. Plamen bo začel najedati njegovo strukturo, vendar ko bo debelina zoglenelosti dva centimetra, ogenj zaradi pomanjkanja kisika ne bo prodrl v notranjo strukturo. To pomeni, da zgori le zgornji sloj lesa, konstrukcija pa v večinoma ostane nepoškodovana in se jo celo lahko sanira.
Objekt je ognjevaren tudi, če ni zgrajen samo iz masivnega lesa. Danes imajo določeno stopnjo ognjevarnosti tudi mavčne plošče in toplotna izolacija, in sicer z namenom, da imajo v primeru požara ljudje možnost rešitve iz stavbe. Po predpisih mora stavba zagotavljati vsaj pol ure evakuacijskega časa in pri lesu je tega zelo preprosto zagotoviti.
Uporabimo les v čim večjem obsegu
Les se torej tako na področju potresne kot požarne varnosti odlično obnaša, zato ne bi smelo biti nobenega zadržka, da ga ne bi v prihodnje v še večjem obsegu uporabljali za gradnjo hiš in drugih objektov. Tudi zato, ker ima izjemno pozitivne vplive na človekovo zdravje, dobro počutje in podnebje. Že če bi v Evropi samo za 10 odstotkov povečali delež novozgrajenih hiš iz lesa, bi letno za 25 odstotkov zmanjšali količino CO2 v ozračju.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorata za lesarstvo.
Sponzorirana vsebina
