V zadnjem času je opaziti, da se vse več investitorjev odloča za montažno leseno gradnjo. A kako se ta izkaže v primeru naravnih nesreč, kakršne so poplave? Na prvi pogled se morda zdi, da so lesene hiše ob poplavah še bolj ranljive, v resnici pa imajo tudi na tem področju kar nekaj prednosti pred klasično gradnjo. V poglobljenem članku, ki je nastal ob pogovoru s strokovnjaki, smo pregledali bistvene prednosti in izzive lesene gradnje, tako pri sanaciji kot pri ponovni gradnji po poplavah.
Splošno prepričanje, da so montažne lesene hiše v primeru poplav še bolj ranljive in da je škoda na tovrstnih objektih še hujša kot sicer, ima več plati. Ob poplavah, ko je konstrukcija dlje časa pod vodo, v posameznih elementih montažne lesene gradnje začne zastajati vlaga, ki uničuje tudi izolacijo v objektu. Prav vlaga je največja nevarnost pri sanaciji lesenih montažnih objektov, saj se konstrukcijski elementi in izolacija navlažijo, kar omogoči idealne razmere za nastanek mikroorganizmov in posledičnega razkroja lesa. A ob hitrem in premišljenem ukrepanju je lahko sanacija lesenih montažnih objektov po poplavah precej bolj preprosta in učinkovita kot sanacija objektov klasične gradnje.
»Prepričanja ljudi, da so lesene montažne hiše ob poplavah še dodatno ranljive in so posledice poplav v tovrstnih hišah še hujše kot sicer, ne držijo. Nesporno je, da vlaga, ki je posledica poplav, škodi leseni konstrukciji lesenih montažnih objektov in uničuje izolacijo v objektu, vendar les bistveno lažje posušimo kot druge gradbene materiale, izolacijo pa zlahka in hitro zamenjamo, zato je sanacija lesenih montažnih objektov po poplavah bistveno bolj preprosta, hitrejša in bolj učinkovita kot sanacija klasično grajenih objektov,« pojasnjuje Željko Vene, vodja razvoja montažnih hiš, ter kot dober primer vzdržljivosti in odpornosti lesene gradnje navede najstarejšo hišo v Evropi. Hiša, zgrajena leta 1170, ki stoji v zahodnem Telemarku, je namreč lesena. Tudi sicer lahko življenjska doba lesenih objektov ob rednem in primernem vzdrževanju preseže sto let.
»Kar je navlaženo, je treba posušiti, česar ni možno posušiti, je treba popolnoma zamenjati«
A bistvenega pomena sta pravočasno ukrepanje in premišljena sanacija, s katero se ne sme predolgo odlašati. »Če s sanacijo ne začnemo pravočasno, so seveda posledice na lesenih montažnih hišah precej hujše v primerjavi s klasično gradnjo. Pri slednji imaš za premislek in posledično sanacijo na voljo več časa, medtem ko ga pri leseni gradnji nimaš. Za začetek je treba odpreti konstrukcijo, da se les lahko posuši, primerno izsušiti vse sloje, v naslednjem koraku pa nadomestiti poškodovano izolacijo. Tudi pri montažni gradnji se ti postopki razlikujejo, saj se tudi montažni sistemi med seboj razlikujejo. V primeru ugodnejših skeletno okvirnih konstrukcij bo sanacija zahtevnejša kot v primeru masivnih lesenih sten. Prav zato ni mogoče posploševati in primerjati. Konec koncev obstaja tudi več vrst klasične gradnje, od opečnate do betonske,« svari arhitekt Martin Lovrečić in opozarja na pravočasno ukrepanje. Sanacija montažne lesene hiše posplošeno in poenostavljeno poteka v nekaj korakih ‒ po besedah Željka Veneta je bistveno sanirati kritična mesta poplavljenih predelov hiše: »Saniramo jih po osnovnem načelu; kar je navlaženo, je treba posušiti, česar ni možno posušiti, je treba popolnoma zamenjati. Navlažene stenske materiale se odstrani 10 cm višje od nivoja, kjer je poplavljena voda v prostoru dosegala najvišjo točko. Odstrani se tudi navlažena izolacija. Začne se sušenje osnovne lesene konstrukcije in estrihov. Pomembno je, da pred ponovnim zapiranjem zagotovimo ustrezno lesno vlažnost, ki ne sme presegati 18 %.«
Kot omenjeno je les za razliko od preostalih gradbenih materialov preprosteje sušiti. Če postopka ne začnemo pravočasno, lahko navlažen les napade plesen, začne propadati itd. Današnja tehnologija gradnje lesenih montažnih objektov je že močno napredovala, tako obstaja tudi vrsta načrtnih rešitev, ki leseno konstrukcijo zaščitijo pred stikom z vodo. Eden takšnih je vihanje temeljne plošče navzgor, s tem se ustvari zavihek, na katerega se dvigne lesena konstrukcija in se tako distancira od tal.
Kako v najkrajšem možnem času najučinkoviteje zagotoviti streho nad glavo tistim, ki so v poplavah izgubili dom?
Velika prednost lesene montažne gradnje je množična gradnja objektov ob večjih naravnih katastrofah, kakršne so bile avgustovske poplave. Te so opustošile velik del Slovenije, o čemer pričajo tudi podatki o materialni škodi. Približno 400 hiš je po poplavah popolnoma uničenih ali neprimernih za bivanje. Kako torej v kratkem času zagotoviti streho nad glavo vsem, ki so v poplavni ujmi izgubili dom oziroma jim ga je moč vode povsem uničila? Kot eno najbolj smiselnih rešitev se omenja gradnja lesenih montažnih hiš, katerih gradnja v primerjavi s klasičnimi metodami gradnje poteka precej hitreje.
»Velika prednost montažne gradnje je njena hitrost. Celotna konstrukcija je računalniško predizrisana in izdelana v proizvodnem procesu. To pomeni tudi, da so pri odprtinah za okna odstopanja minimalna, zaradi česar je okna mogoče zmontirati takoj po postavitvi konstrukcije. Zaradi karakteristik procesa izdelave lesene montažne hiše je mogoče hitro prehajati med različnimi fazami gradnje. Poleg tega v lesenem montažnem objektu ni dodatne vlage, kar pomeni, da je primeren za bivanje takoj, ko je zgrajen. Pri klasični gradnji pa se mora objekt dovolj časa sušiti, običajno vsaj eno sezono. A danes pogosto ni časa, zato se ljudje vselijo, še preden je nivo vlage primeren, zato se tudi v klasičnih novogradnjah lahko pojavi plesen,« poudarja arhitekt Martin Lovrečić, ki kot velik izziv klasične gradnje poudari tudi mogoče človeške napake. Po drugi strani pa, kot omenjeno, izdelava montažnih elementov poteka računalniško vodeno, kar omogoča večjo natančnost in manjša odstopanja. Prav tako je mogoče elemente sočasno izdelati, na lokaciji sami pa se jih le še sestavi skupaj.
Primerjava časovnice: klasična gradnja in lesena montažna gradnja
Čas od začetka gradnje do vselitve je lahko v primeru lesene montažne gradnje tudi do trikrat hitrejši v primerjavi s klasično. Ali kot pove Lovrečić: »Če navedem primer, pri enem od naših investitorjev je bil objekt zgrajen in vseljen v pičlih treh mesecih. Od samega začetka gradnje do vselitve so minili le trije meseci, kar je ekstremno hitro. V povprečju sicer gradnja lesenih montažnih objektov poteka 10 mesecev, kar je v primerjavi s klasično gradnjo še vedno zelo hitro.«
Primerjava cene: klasična gradnja in lesena montažna gradnja
»Po naših analizah je pri najdražji različici lesene montažne gradnje le konstrukcija v primerjavi s klasično gradnjo dražja za od 3 do 5 %. Vse drugo pa je v primerjavi cenovno enako, tako konec koncev ni velike razlike. Ob upoštevanju časovne komponente pa je cena na strani lesene montažne gradnje. Je pa res, da pri montažnih gradnjah investitor že v začetku plača celotno investicijo, medtem ko gre pri klasični gradnji postopek in v tem primeru tudi financiranje po korakih, zato je težko imeti točen pregled,« pojasni Lovrečić. Po njegovih izkušnjah se večina investitorjev odloči za hišo na ključ. Pogosto pa se zgodi tudi, da začetna pogodba ni »na ključ«, ampak si med gradnjo premislijo in želijo izvedbo do končnega izdelka. Torej do vselitve.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Sponzorirana vsebina
