V neizkoriščenem podstrešju stavbe, zgrajene v 19. stoletju in vpisane v razvid kulturne dediščine, sta arhitektki Ajda Vogelnik Saje in Katja Florjanc uredili mansardo, namenjeno občasnemu bivanju lastnikov.
Arhitektki sta stanovanje prevzeli v tretji gradbeni fazi ter projekt vodili vse do zaključka – vključno z notranjo opremo in razsvetljavo. “Tloris je bil nepravilnih oblik, ampak smo izjeme in nepravilnosti prostora izkoristili kot posebnost in kvaliteto ter jih vzeli kot izhodišče za oblikovanje opreme,” povesta avtorici projekta, ki sta z odprtim tlorisom poskušali čim bolje povezati mansardo z omejeno stojno višino.
V stanovanju, ki je izrazito odprtega tipa, je zaprt samo servisni boks s kopalnico in garderobnimi omarami, ki v spodnjem delu mansarde razmejuje bivalni del od spalnega. Boks je v celoti oblečen v leseno parketno oblogo, za katero se skriva na prvi pogled nevidni shranjevalni prostor, izstopijo pa le kontrastna črna vrata, ki vodijo v sanitarije. Boks tako postane monolitno, anonimno ozadje sicer razgibani mansardi.
Pravi poudarek tega prostora je nedvomno galerija, urejena v špici mansarde. Do nje vodijo lahke jeklene stopnice, galerijo pa z ene strani objema veličastna, dvonadstropna knjižna omara, ki še dodatno poudari nadstandardno višino prostora. Za omaro sta arhitektki oblikovali poseben graviran vzorec v hrastovem furnirju, ki se ponovi tudi na drugih kosih po meri izdelanega pohištva v stanovanju.
Tla galerije so v celoti oblečena v mehko tekstilno oblogo. Čeprav je ta prostor pod špico strehe primarno namenjen pisarni in dodatni spalnici z raztegljivim kavčem, pa mehka talna obloga spodbuja tudi drugačno rabo – otroško igro ali sproščeno posedanje.
Da je stanovanje narejeno za pravi užitek ob druženju, sugerira tudi odsotnost televizijskega zaslona. Namesto tega je na voljo projekcijsko platno, umeščeno na eno redkih ravnih sten v stanovanju. Ko je razvito, vabi k ogledu katere od filmskih klasik; ko je zvito, pa nas odsotnost vseh dražljajev spodbudi, da posežemo po dobri knjigi, se lotimo kulinaričnega podviga, na obisk povabimo dobre prijatelje, ali pa se – preprosto – prepustimo toku svojih misli.
Arhitektki sta veliko pozornosti posvetili tudi naravni svetlobi, zato sta stanovanje ohranili karseda odprto in svetlobi iz vseh strani omogočili vstop globoko v tloris. Galerija je zato ograjena z minimalistično oblikovano ograjo iz jeklenih profilov, spalnica pa je od glavnega prostora oddvojena s širokimi dvokrilnimi steklenimi vrati, ki naravno svetlobo difuzno prepuščajo tudi v predprostor. Stanovanje sta dodatno izdatno osvetlili z izbranimi svetili in tako ustvarili prijeten, svetlobno razgiban ambient tudi v nočnih urah.
Interier: LUP – Ajda Vogelnik Saje in Katja Florjanc
Fotografije: Virginia Vrecl
