Mladi lastnik stanovanja v ljubljanski Šiški bivanje v enosobnem stanovanju primerja s počitniškim kampiranjem, pri katerem je vse dosegljivo v majhnem prostoru. Svoje predstave o udobnem domovanju na 30 kvadratnih metrih je lažje uresničil, saj je poklicni arhitekt. Pomagal si je s številnimi domiselnimi rešitvami.
Stanovanje je sedanjega lastnika prepričalo z lepim razgledom, ko se mu je ob vstopu v prostor odprl pogled na brezo zunaj in je takoj vedel, da je »to to«. Seveda pa se temeljiti prenovi ni dalo izogniti, kajti v stanovanju, zgrajenemu sredi 60. let prejšnjega stoletja, se vse odtlej ni spremenilo tako rekoč nič. Oprema iz tistih časov ni ustrezala zahtevam sodobnega bivanja, ko stremimo k prostornosti in funkcionalnosti, zato so jo odstranili, stanovanje so očistili tudi vseh odvečnih sten, sprijazniti pa so se morali z osrednjo nosilno steno.
Stanje pred prenovo
»Stanovanje je po sredini omejeno z nosilno steno. To nam je nekako determiniralo orientacijo oziroma funkcionalno zasnovo stanovanja, da smo ločili dnevni del in pa zasebni del. Veliko je takih majhnih kotičkov v stanovanju, ki smo jih s pohištvom po meri zapolnili in jim dali funkcionalno noto,« pripoveduje Andrej Žonta in dodaja, da so na primer v nosilno steno skrili ozko omaro s čevlji, medtem ko je kuhinjska niša lahko ostala na istem mestu, kot je bila, saj so bili vsi priključki že tam. Od vhoda so jo ločili edino s parapetom, ki skrije »kuhinjske nevšečnosti«.
Potek prenove
Da bi navidezno povečali prostor, so v bivalni del namestili ogledala. S tem so razširili poglede in v notranjost pripeljali še več svetlobe, k občutku prostornosti pa prispeva tudi izbor barv ali kot pravi Andrej: »Določili smo glavni element, ki je ta parket, malo rustičen, da doda toplino stanovanju in smo potem glede na barvne odtenke parketa določili barvno shemo celotnega stanovanja in smo se osredotočili za take bež tone. Umirjene, svetle barve.«
Kopalnica kljub majhnosti pritegne z enovitim videzom. Ker niso želeli keramike in fug, so jo oblekli v mikrotopping oziroma simulacijo betona, za mejo med tuš kabino in preostalim delom kopalnice pa uporabili še drug preprosti material – cementne plošče. Te so uporabili tudi kot omaro za plinsko peč.
Spalnica je zaradi svoje nekoliko večje prostornine omogočila rešitev še ene težave – pomanjkanja prostora za shranjevanje, saj so ji dali funkcijo shrambe in delovne površine. »Oblikovali smo tako prehodno omaro, ki deli vhodni prostor in spalnico, v kateri so tudi skrita vrata in da se lahko ustvari neko intimo v prostoru,« pove Andrej, ki ga za konec povprašamo še, kolikšna sredstva je zahtevala takšna temeljita prenova stanovanja.
»Bom povedal eno tako splošno oceno oziroma primerjavo, da ne govorim o številkah: v vrednosti povprečnega avtomobila srednjega cenovnega razreda.« Novega, seveda.
Arhitektura: BAAM arhitekti
Fotografije: Blaž Jamšek
