Stanovanje je osnovna človekova pravica, saj predstavlja temelj socialne varnosti in dostojanstva. V njem preživimo vsaj polovico svojega življenja, njegova zasnova in izvedba pa vplivata tudi na naše zdravje, počutje in občutek osebne izpolnjenosti.
K sreči imamo v Sloveniji visok standard gradnje in mlad stanovanjski fond. Polovica stanovanjskih enot (430 tisoč od skupno 860 tisoč bivalnih enot, kot jih štejemo danes) je bila zgrajena med letoma 1960 in 1990, z upoštevanjem modernističnih načel gradnje, z obilo naravno osvetljenimi, funkcionalnimi in prostornimi stanovanjskimi enotami.
A kljub arhitekturno ustrezni zasnovi in kakovostni izvedbi so ta domovanja (med njimi je več kot 60 odstotkov eno- in dvodružinskih hiš) danes stara že pol stoletja in zato potrebna adaptacije.
K prenovi kot alternativi novogradnji nas poleg staranja nepremičnin nagovarjata tudi stanovanjska kriza (in z njo otežena ekonomska dostopnost primernih bivališč) ter podnebna kriza, ki od nas zahteva varčnejše in vzdržnejše ravnanje z energijo in prostorom. S prenovo stavbnega fonda tako ubijemo kar tri muhe na en mah.
Polovica nepremičnin v Sloveniji je zrela za celovito prenovo
V spomladanski, že 17. sezoni oddaje Ambienti se bomo zato posvetili stiski, s katero se srečuje približno polovica prebivalcev Slovenije: kako prenoviti nepremičnino, zgrajeno v prejšnjem stoletju? Skupaj z arhitekti bomo analizirali prednosti in slabosti obstoječih stavb ter iskali kreativne rešitve za njihovo celovito adaptacijo.
»Časi se spreminjajo, značaj ljudi oziroma stanovalcev prav tako. Lastnica je želela živeti bolj sodobno, v bolj odprtih prostorih, bolj povezanih med seboj,« enega od primerov prenove stanovanja v središču prestolnice predstavi arhitektka Ana Grk iz biroja Kombinat. Stanovanje, poprej razdeljeno na več sob, danes diha, se odpira in povezuje; hkrati pa ponuja vse udobje bivanja le lučaj od starega mestnega jedra.
Obiskali bomo tudi stanovanje, v katerem je lastnica odraščala skupaj s starši in bratom. Šele po tem, ko je v stanovanju zaživela sama, je spoznala, kako majhno in nepraktično je zasnovano. »V bloku je ogromno otrok, veliko smo se družili, posedali po hodnikih in kartali, se igrali v atriju. Takrat se nikomur od nas, otrok, ni zdelo bistveno, kakšno ali kako veliko je bilo stanovanje. Želje po spremembah so se tako pojavile veliko pozneje, ko sem spoznala, da želim večjo in bolj odprto kuhinjo, večjo jedilno mizo, delovni kotiček …,« našteva lastnica, ki je s pomočjo arhitektke Maje Stamenković tloris popolnoma reorganizirala.
Adaptacija starejše nepremičnine pa seveda pomeni tudi velik logistični zalogaj, sploh pri iskanju in usklajevanju izvajalcev. Martina in Jure, ki sta se lotila prenove zidanice Juretovega dedka, svetujeta, da se pred prenovo pozanimate kar pri lastnikih že adaptiranih objektov v okolici. »Kontaktirala sem dva prenovljena objekta, ki sta mi bila všeč. Moram reči, da je bil prvi stik z Belokranjci takrat zelo pozitiven, saj so se izkazali kot zelo odprti. Oba lastnika teh objektov sta mi takoj dala vse kontakte, ki sta jih uporabila pri svoji obnovi,« se spominja Martina.
Romantične prenove, najnaprednejše tehnologije in vrtovi za dušo
Seveda ne bomo izpustili priložnosti za predstavitev navdihujočih prenov tradicionalnih stavb in v prihodnost zazrtih, naprednih novogradenj. Med drugim bomo vstopili v popolnoma obnovljeno stanovanje v eni najstarejših hiš na ljubljanskem Starem trgu in obiskali Jako Lakoviča, trenerja košarkaškega kluba Gran Canaria, v njegovem arhitekturno naprednem slovenskem domu. Nekje na preseku tradicionalnega in naprednega pa smo našli star skedenj, preobražen v navdušujoč, trajnosten in sonaraven dom.
V oddaji bomo fokus usmerili tudi na les, ki nas vedno znova prepriča s svojo brezčasnostjo in uporabnostjo, ter si ogledali številne vzorno urejene vrtove, ki ‒ v nasprotju z arhitekturo, ki se skozi življenjsko dobo bori z zobom časa ‒ z zrelostjo postajajo še bogatejši in še lepši.
Eden od njih je vrt cvetličarke Diane Avdič, ki je na njem poleg številnih drugih okrasnih rastlin posadila tudi že okoli dvesto vrtnic in šeststo tulipanov. Z zanosom pove, da se po svojem vrtu rada pase kot čebela. »Vsak dan grem na vrt. Že ko stopim iz avta, kar s torbico in ključi v roki, se sprehodim po vrtu. Vrt je moja duša.«
Oddaja Ambienti se na spored vrača 9. marca ob 18.20 na TV SLO 1.
