Okoli 20 kilometrov vzhodno od Ljubljane se na sončnem slemenu razprostira vrt umetniškega vrtnarja, ki je s strastjo in ljubeznijo ustvaril čaroben prostor. Okolica doma že s ceste navduši kot pravljična pokrajina, ki utripa v svojem lastnem ritmu in z odprtostjo vabi k raziskovanju.
»Moj vrt ni poseben zaradi rož, temveč zaradi zelenja,« je prepričan Miha Suliman Grudzinski, lastnik edinstvenega okrasnega vrta, ki se v svoji razgibani obliki razprostira na približno 700 kvadratnih metrih in objema preprosto, vendar lično in domačno hišo. Mihov vrt, ki ga najdemo na sončnem robu vasice Veliko Trebeljevo, je globoko čustveno okolje, ki ga lastnik skrbno oblikuje in neguje že skoraj štiri desetletja. Tam rastline bivajo v sozvočju z naravnimi ritmi in vsaka senca prinaša svoje sporočilo.
Podvig potrpežljivosti in strasti
Ena najnovejših pridobitev na Mihovem vrtu je kamnita pot, ki jo je lastnik zasnoval in izvedel sam. »To je bil podvig, ki sem ga pripravljal več kot deset let,« priznava. Pot, tlakovana iz raznovrstnega materiala, bi lahko spregovorila v različnih narečjih naše domovine. V njej so primorski peščenjak, granitne kocke z nekdanjih cest, šamotne opeke iz trboveljske in ljubljanske toplarne, odpadne plošče iz Iskrine stolpnice na Kongresnem trgu, bobrovec iz prežganske cerkve … Vsak kvadratni meter je nastajal počasi, z rokami, ki so v treh letih natančno polagale kamenje na peščeno podlago, le tu in tam je kakšna tanjša kamnita plošča podkrepljena z betonom. Slikovito pot krasijo tudi kamnite rožice. »To so savski kamenčki,« se nasmehne lastnik, »dodatki, ki razbijejo teksturo.«
Skale kot skulpture
Kamni in skale so srce tega vrta. Pri snovanju z njimi lastnik sledi nenapisanemu pravilu, kakršnega poznamo tudi pri rožah, kadaj jih podarjamo. »Parnih številk ne uporabljam. Lep kamen je lahko sam, kot skulptura. Sicer rad uporabljam tri – nizek, srednji, višji – za razgibanost. Pet jih je še smiselno, kadar jih je več, število ni več tako pomembno.« Vsak kamen ima svoj prostor, premišljeno izbran glede na obliko, velikost in okolico, kot da bi bil del naravne umetnine. Med kamni se razraščajo okrasne trave, a tudi mah in praproti, ki se pogosto same zasejejo v nemogočih razpokah. »Venerini laski so se sami naselili, kjer človek na silo ne bi uspel,« pojasnjuje lastnik.
Kraljice polsence
Med najljubšimi rastlinami vrtnarja so hoste in praproti, ki jih lastnik opisuje kot nezahtevne spremljevalke. V polsenci uspevajo brez težav in kljubujejo celo najhujši poletni vročini. »Poglejte to lepotico, Woodwardia unigemmata,« navdušeno pokaže na praprot, ki se v končni velikosti ponaša z razponom treh metrov. Hoste imajo svoj prostor ne le na gredah, temveč tudi v posodah, kar ni naključje. »Ne gre za polže – ti že priplezajo gor, če hočejo. Tukaj so tuje in ciprese z močnim koreninskim sistemom, ki onemogoča sajenje drugih rastlin v tla,« pojasni. Posode rešujejo praznino, a zahtevajo vzdrževanje. »Vsako leto jih dvignem, da pretrgam korenine tuj, ki silijo skozi luknjice, sicer bi hoste izčrpale.«
Eksotika in domačnost v sožitju
Vrt krasi bogata zbirka javorjev, ki očarajo z raznolikostjo višin, barv in tekstur listov, a tu se zgodba ne konča. Sončni žarki, žuželke in veter se poigravajo tudi z drugimi drevesi. »Nekateri imajo radi iglavce, drugi listavce. Če je vrt velik, lahko imate velika drevesa; če je manjši, jih je treba obrezovati,« iz izkušenj pripoveduje lastnik. Med njegovimi ljubljenci so eksotične povešave cedre – zelene in srebrne – ter bukve v rdečih, rumenih in zelenih odtenkih, ki jih je mogoče oblikovati tudi za manjše vrtove. »Tukaj je še Sophora japonica ‘Pendula’, prava posebnost,« pokaže na elegantno povešavo rastlino.
Žuborenje življenja
Tudi voda je pomemben element Mihovega vrta. Privlačno vodno zajetje ponuja kotel, v katerem raste papirus in plavajo ribe, ki preprečujejo razvoj komarjev. »Ta kotel pozimi izpraznim in ribe prestavim v velik ribnik,« pojasni lastnik.
Velik ribnik je najstarejši vodni motiv v zelenem prostoru. Deluje divji in naraven, s pomirjujočim žuborenjem, ki ponoči doseže spalnico v nadstropju hiše. V tem ribniku stoji skala, izkopana pri gradnji hiše: »Če jo pogledate iz pravega kota, je kot menih pri molitvi.«
Veliki in manjši ribnik ob hiši vse leto služita kot domovanje rib in napajališče pticam, saj vodna črpalka zagotavlja tekočo vodo tudi pozimi. Tako Mihov vrt v vseh letnih časih ponuja prefinjen dialog z rastlinami, vodo in kamni, katerih navzočnost odmeva globlje od besed.
Fotografije: Jasna Marin
