Hiša štiričlanske družine Gabrijel je lesena zunaj in znotraj, čeprav je prvotni načrt predvideval klasično, betonsko gradnjo. A jih je toplina lesa prepričala, saj nudi kup prednosti: v bivalno okolje oddaja prijetne vonjave, uravnava relativno zračno vlažnost, znižuje srčni utrip in s svojo neponovljivo strukturo ter unikatnim videzom vedno znova omogoča dragocen stik z naravo.
Hiša družine Gabrijel stoji sredi novejšega naselja in jo že zunanji videz loči od ostalih. A do njene sedanje podobe vodi precej dolga zgodba. Miha Gabrijel, ki izhaja iz Radomelj, je 729 m2 veliko parcelo kupil že davnega leta 2004, ko je bila še travnik in ko še niso vedeli, ali bo sploh lahko kdaj zazidljiva. So si pa kot blokovska družina seveda želeli čim prej v hišo, pa da bi imeli košček vrta in malo zelenice.
Sprva so Gabrijelovi na parceli nameravali postaviti betonski objekt, po letih premišljevanja, obiskovanja sejmov in čakanja na spremembo namembnosti kupljenega zemljišča pa so si premislili in projekt prilagodili leseni gradnji. V to jih je prepričala njihova brunarica, ki so jo imeli postavljeno v bližini in kamor so zahajali še v času, ko so živeli v bloku. »Res smo se tam izredno dobro počutili, saj je v kompletu lesena, res prav ona stara brunarica,« pripoveduje Miha.
Alpski macesen in smrekovina
Hiša je zgrajena iz masivnega lesa po sistemu križno mozničenih sten. Notranjost je obdana s smrekovim lesom, fasada pa je iz alpskega macesna. Zaradi precejšnjega razpona nad osrednjim prostorom so nosilnost ojačali s kovinskimi nosilci, ki pa so jih oblekli v les. Vertikalni nosilni stebri in nosilna konstrukcija stopnic ne skrivajo svojega kovinskega značaja; pobarvali so jih s črno barvo in s tem dosegli kontrastni učinek, ki poživi sicer enotno barvo osrednjega prostora.
Na prvi pogled so tudi okenski okviri videti kovinski, vendar so v resnici leseni. Lastniki so jih pač dali pobarvati v temnejši odtenek, v sivo barvo, da se lepše ujemajo z drugim pohištvom.
Družinski tloris
Razporeditev prostorov v hiši je primerna za štiričlansko družino. Hiša nima kleti, zato je blizu vhoda servisni del, poleg pa še majhna pisarna. Večino pritličja zavzema dnevni prostor, ki združuje tudi kuhinjo in jedilnico. Sredi dnevnega prostora vodi odprto stopnišče v gornjo etažo, kjer sta sobi za otroka, zakonska spalnica, ki je z zanimivimi drsnimi vrati povezala s prostorno garderobo, in skupna kopalnica.
»Vsak obiskovalec, ki pride k nam, je navdušen. Delno zaradi prostornine, prostora, zaradi volumna, delno zaradi notranjega izgleda. Teh tramov, vidnega lesa in prijetne, ugodne bivanjske klime. Hiša deluje toplo. Tudi kadar je mrzla, deluje topla. Tako da je les res pravilna odločitev,« meni Miha Gabrijel.
Fotografije: Janez Marolt
Kaj pravijo strokovnjaki?
Da je življenje v lesenem objektu zelo prijetno, se strinjajo tudi strokovnjaki. Direktorica festivala Odprte hiše Slovenije Lenka Kavčič takole utemeljuje: »Les je v bistvu najbolj trajnostni in večen material, ki ga uporabljamo v svojih stavbah in s katerim živimo že dalj časa. Pa se je v našem današnjem odnosu nekaj do lesa vendarle spremenilo. Zaradi tehnoloških inovacij pri obdelavi in predelavi lesa je les postal neverjetno sodoben material. Izgubil je tisto nostalgičnost in rustikalnost, hkrati pa je obdržal zelo močno simbolno vrednost. Arhitekti in oblikovalci so ga začeli uporabljati na drugačen, sodobnejši način. Tako smo dobili kose pohištva, ki postajajo ikonični in prepoznavni tudi v svetu. Med slovenskimi izdelki, ki jih lahko vidimo v najimenitnejših interierjih, so tako luči, sestavljive mizice in stoli, jedilne mize, pa tudi bolj zanimivi kosi lepotilnih mizic in pa komod ali vitrin.«
Izdelki, ki kažejo, da slovenski arhitekti in oblikovalci uporabljajo les na izjemno zanimiv, estetski, funkcionalen in sodoben način.
Les ponuja neskončne možnosti uporabe
Iz lesa lahko v notranjih prostorih res naredimo marsikaj, seveda pa uporabo prilagodimo glede na posamezno vrsto in lastnosti lesa. Vsaka lesna vrsta ima svojo barvo, teksturo in strukturo. In to je tisto, kar oblikovalcem in arhitektom ponuja neskončno možnosti uporabe in različnih estetskih in vizualnih učinkov.
»Parket je fin, če je iz macesnovine ali hrastovine. Lahko je tudi iz robinije ali pa bukovine. Za enostavno pohištvo lahko uporabimo les smreke ali bukve. Za bolj eminentne kose pohištva lahko uporabimo les oreha, češnje, jelše, bora ali celo bresta,« našteva Kavčičeva.
Prednost dajmo slovenskemu avtohtonemu lesu
Večina omenjenih vrst lesa raste v slovenskih gozdovih in z zavestno odločitvijo za slovenski avtohtoni les lahko veliko naredimo za naše gospodarstvo, zmanjšujemo in skrajšujemo transportne poti, ohranjamo delovna mesta, omogočamo razvoj industriji in pa veliko naredimo za boljše okolje.
Pa še nekaj velja: Les pride najbolj do izraza, če je uporabljen v kombinaciji z drugimi materiali. Na takšen način bodo tudi lepi kosi pohištva slovenskih oblikovalcev in arhitektov postali družinski zaklad in lahko prehajali iz roda v rod.
Kako je živeti z lesom iz prve roke
Če vas zanima, kako je v resnici živeti z lesom, se udeležite največjega slovenskega arhitekturnega festivala Odprte hiše Slovenije, kjer vam omogočijo, da med drugim vstopite tudi v lesene objekte. Tako dobite stik z arhitektom, z lastnikom, spoznate zgodbe, kako so hiše in ambienti nastali, in možnost, da se pozanimate o dobaviteljih kakovostne opreme za dom in gradnjo. V 10 letih so v okviru festivala v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter javno agencijo SPIRIT omogočili ogled že preko 700 hiš, ki so vse pogosteje zgrajene iz lesa in je les tudi del njihovih notranjih ambientov.
***
Prispevek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija in finančno podporo Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorat za lesarstvo.
Več o lesu in lesnih izdelkih lahko preberete tudi v brošuri »Les je naše bogastvo«
