Hiša z motorjem v jedilnici in s prostorno garažo za meditacijo

Dvokapna atrijska hiša na prisojnem zelenem pobočju že na prvi pogled očara s svojo preprostostjo, a ko vstopimo, nas osupne z izčiščeno opremo in popolno harmonijo. Anja in Luka, ponosna lastnika, razkrivata, da sta že od vsega začetka hotela preprosto hišo, brez stopnic, ob njej pa garažo. »Želela sva svetlo hišo, s čim več naravne svetlobe. Stopnic nisva hotela, ker so v hišah staršev stopnice in opažava, da starejši ko je človek, težje jih premaguje. Nasploh sva dala poudarek temu, da naj bo hiša takšna, da potrebuje čim manj vzdrževanja.«

Vabljivi izzivi

Po Lukovih idejah je hišo projektirala Anja, ki je gradbenica. Objekt je zidan iz opeke in obsega 130 kvadratnih metrov. »Za klasično opečno gradnjo sva se odločila, ker nama je najbolj domača. Tako Anjina kot moja družina sta vpeti v gradbeništvo, tako smo večino del na hiši naredili v lastni režiji ter z dragoceno pomočjo sorodnikov in prijateljev,« razlaga Luka.

Mlada lastnika sta si za prvi skupni dom, kjer živita s sinom Markom, naložila veliko izzivov, ki sta jih družno reševala drugega za drugim. V vetrolovu sta tapecirala 3D-oblogo, ki služi za odlaganje plaščev. Kuhinjo sta izbrala v pastelno zeleni barvi in za pohištvenimi vratci v kotu skrila prostorno shrambo. Steno za televizorjem v dnevni sobi sta zasnovala z leseno oblogo s fugami, ki površini podarja dinamiko. Otroški sobi nista predelila s steno, temveč z omaro, da lahko z umikom pohištva kadarkoli iz dveh malih naredita eno večjo sobo.

POTEK GRADNJE

Steklene površine za vez z okolico

V bivalnem prostoru, kjer so kuhinja, dnevna soba in jedilnica, je veliko steklenih površin – te ustvarjajo občutek, kot da je prostor neprekinjeno povezan z vrtom. Da bi olajšala vzdrževanje objekta, sta lastnika izbrala okna z aluminijastimi zunanjimi okvirji in nadstrešek iz istega materiala. Med gradnjo je bil eden najzahtevnejših elementov stavbe kotno panoramsko okno, ki je zahtevalo vpetje nosilnih tramov v stropno ploščo, nato je bilo treba zagotoviti še ustrezno senčenje. Anjina starša, ki se ukvarjata s senčili, sta s 45-stopinjskim rezom rešila detajl z žaluzijami pri kotnem oknu.

Motor, parkiran v jedilnici

Luka je vrsto let tekmoval v motociklizmu in priznava, da ima še vedno nekaj nostalgije po dirkah, zato je v jedilnico postavil 20 let starega ducatija. »Všeč mi je vonj po gumah in olju,« se nasmehne, Anja pa doda, da je tudi ona navdušena nad motociklizmom, tako je nemudoma podprla Luko v njegovi ideji, da umesti spoliran motor v novo hišo.

Romanje po kamin

V bivalnem prostoru privablja poglede tudi kaminska peč. »Najprej nisem želel kamina, vendar me je Anjin stric prepričal o pomembnosti romantike ob ognju. Na internetu sem našel tip kamina, ki ga ne izdelujejo več. Nato sem izvedel, da imajo razstavni model takšnega kamina v manjši trgovini v italijanskem Torinu, kamor sva se s prijateljem še isti večer odpravila s kombijem. Ker je bilo to v začetku korone, naju je na meji ustavila italijanska policija in povprašala, kam se nama tako mudi. Prijatelj, poznavalec italijanskega jezika, je odgovoril ‘Giro di Torini comprare elcamino,’ policist pa je začudeno pogledal in ukazal, naj izstopiva iz avta. Med pregledom kombija je ugotovil, da imava v avtu odeje, navsezadnje sva šla po razstavni eksponat, ki ga je bilo treba pozneje z mehkimi odejami fiksirati v avtu, prav te odeje in najino slabo poznavanje italijanskega jezika pa je pri možu postave izzvalo sum. Ukazal je, da dvigneva roke, zažvižgal na piščalko in že je okoli naju stalo deset vojakov, pripravljenih, da polovijo naju in migrante. Počakati sva morala še policijskega psa, da je prevohal avto in potrdil, da v avtu nisva tihotapila ljudi. Da bi razrešili nesporazum, sva s prijateljem naposled, ko sva smela spustiti roke, pokazala vojakom in policistom sliko kamina, zaradi katerega sva bila na poti v Torino. Takrat so naju nasmejanih obrazov spustili naprej. Tako je kamin po neverjetni pustolovščini priromal domov,« se spominja Luka.

Prostora z vodno sprostitvijo

Tudi kopalnici sta, četudi preprosti, nekaj posebnega. V večji, družinski kopalnici, ki je povezana tudi s tehničnim prostorom, sta si lastnika v pršni kabini omislila zgolj tri velikanske keramične ploščice, da je čim manj fug in čiščenja. V kopalnici za goste, ki je tik ob vetrolovu, navdušuje domiselna lesena stena, na kateri so nanizane fotografije lepih spominov.

Garaža kot iz filma

Parcela je sicer omogočala izgradnjo večjega doma, a je lastnik vseskozi vedel, da potrebuje tudi uporabno, sodobno in prostorno garažo, ki se sklada z arhitekturo hiše. »Garaža je moj prostor za meditacijo,« pripoveduje lastnik. »V notranjosti sva s prijateljem izdelala delovni pult in opremila prostor tako, da imaš občutek, kot da si v dirkaškem boksu. Igrače v njej pa naredijo moj najljubši prostor.«

Zaradi razpoložljive parcele je garaža vkopana v breg. V celoti je obdana z vlaknocementnimi fasadnimi ploščami Swisspearl v temni, antracitni barvi. Lastnika sta se odločila za barvno serijo Zenor, ki je odlična protiutež beli, kontaktni fasadi stanovanjske hiše. Tudi drugače se fasadne plošče Swisspearl odlično kombinirajo z različnimi fasadnimi materiali, kot so kontaktna fasada, kamen ali les. Pri izvedbi ovoja garaže sta se lastnika odločila, da bosta fasadne plošče lepila. Za takšno izvedbo morajo imeti plošče na zadnji strani poseben premaz ARSB. Običajno pa se vlaknocementne fasadne plošče pritrjujejo na leseno ali kovinsko podkonstrukcijo z vijaki ali kovicami.

Strokovna vgradnja in barvit razpon

Vse vlaknocementne plošče Swisspearl so zasnovane po principu prezračevane fasade. Od običajne kontaktne fasade se razlikujejo po tem, da imajo med toplotno izolacijo in zaključnim fasadnim slojem še prezračevan zračni prostor, namenjen odvajanju vlage, ki pozimi prehaja iz objekta v okolico. Tak sistem prinaša številne prednosti, kot sta npr. zmanjšanje vlažnosti in večja učinkovitost izolacije.

Največja prednost fasadnih plošč pa so neomejene možnosti oblikovanja in ustvarjanja detajlov. Plošče Swisspearl imajo specialno obdelano površino, impregnirane robove in premaz zadnje strani. Na voljo so v različnih zaključnih obdelavah. Po obrezovanju vseh štirih robov se lahko dodatno razrežejo na želene velikosti. Polagajo se s horizontalnimi in vertikalnimi spoji, alternativno tudi v pasovih s horizontalnimi preklopi.

Na voljo so v širokem razponu več kot 85 barv. Poleg tega se lahko fasadne plošče Swisspearl tudi perforirajo, gravirajo ali drugače površinsko obdelajo. Tako obdelane plošče lahko uporabimo posamično ali v kombinaciji z drugimi ploščami Swisspearl v istem odtenku, drugem odtenku ali z drugimi materiali.

Predstavljen objekt je tudi primer dobre prakse, kjer so fasadne plošče strokovno vgrajene – lastnik jih je natančno nalepil na aluminijasto podkonstrukcijo. Le s pravilno izvedbo lahko fasadne plošče poleg sodobnega dizajna ponujajo tudi druge prednosti za kakovostno bivanje več desetletij.

Fotografije: Luka Dečko, Jasna Marin