V Čekovnik nad Idrijo, na posestvo Na kupčku, nas je zvabil vrt; a veseli smo bili tudi povabila v hišo. Dom zakoncev Saše in Jureta je res nekaj posebnega: ličen, domač, predvsem pa njun.
“Že v otroštvu sem tukaj preživljala počitniške dni,” začne pogovor z nami mlada lastnica Saša, ki je po smrti starih staršev podedovala domačijo v Čekovniku. “Že od nekdaj sem čutila povezanost s tem okoljem, z naravo, zato sem sprejela izziv in se z družino preselila sem.” Ker pa je bila tristoletna domačija že preveč dotrajana za obnovo, sta se z možem Juretom odločila za novogradnjo na njenem mestu.
Hiša pred prenovo
Hiša, postavljena na vrh pobočja, je tako povezana s svojo okolico, da se z njo skorajda zlije: Občina Idrija je novogradnjo celo nagradila za vpetost objekta v krajino. Zanimivo pa je, da si je lego hiše in pozicijo vseh zunanjih površin – od dostopov, preko otroškega igrišča, pa do zelenjavnega in okrasnega vrta – nekega zimskega večera zamislila Saša v celoti kar sama. Potem sta zakonca v sodelovanju z arhitektko prenesla svoje ideje še v konkreten načrt in nastala je odprta hiša, oblita z naravno svetlobo in odeta v naravne materiale.
Tudi v gradnjo sta bila zelo vpeta: od tega, da sta skupaj s prijatelji podrla staro hišo, gradbišče obiskala prav vsak dan, pa do tega, da sta interier skrbno premislila, preden sta naročila pohištvo. “Pri gradnji hiše sva se naučila, da se nič ne zgodi čez noč, tako da kuhinje nisva naročila, dokler najina ideja ni popolnoma dozorela,” pove Saša. Kuhinja v hrastovem lesu je zdaj srčika doma: zasnovana je funkcionalno in namenjena predvsem brezskrbnemu užitku ob kulinaričnemu ustvarjanju.
Okoli hiše nas navduši bujen skalnjak ter kar 200 m2 velik zeliščni vrt, v katerem gojijo številna aromatična zelišča. Le-ta, sušena, pozimi obesijo v domači savni, tako da v njihovem vonju uživajo tudi izven sezone. Zelenjava uspeva na visokih gredah, v bližnjem kokošnjaku pa domače kokoši pridno nesejo jajca.
Poseben apartma sta namenila tudi počitniškemu oddajanju. Tu se gostje lahko poleg prenočišča poslužijo še domačega wellnessa in savne, zjutraj pa lahko poberejo sveža jajca in si skuhajo obrok iz sadja in zelenjave, ki raste na vrtu. “Življenje je vedno bolj napeto, sploh v mestih pogrešamo tišino in mir. Tu si človek lahko oddahne, si odpočije in umiri svoje misli,” še zaključi Saša. Tudi njena družina uživa v novem domu: posebno radi se pozimi stisnejo k lončeni peči pod stopnicami. Ogreje jih, medtem pa iz nje sproti zadiši še po domačem kruhu.
Fotografije: Mateja Košir
