Mansarda je v več pogledih specifična: zaradi lege na najvišjem nadstropju stavbe, zaradi odprtega prostora, zaradi poševnin, zaradi nizkega parapeta in še bi lahko naštevali. Odvisno od našega gledanja na situacijo lahko na te specifičnosti gledamo s pozitivnega vidika ali pa tudi ne. S tem pisanjem vam želimo osvetliti bolj pozitivno plat mansarde in njenih specifičnosti.
Kako v mansardo umestiti pohištvo?
V obstoječih mansardah je konstrukcija strehe že postavljena in s tem običajno tudi podporni stebri. Možnost imamo, da to konstrukcijo in stebre skrijemo med stene in stropove ali po jo pustimo vidno. Vidna konstrukcija je lahko lep in dekorativen dodatek, ki razgiba odprt prostor in ga tudi navidezno pregradi.
Tudi nizek prostor ob parapetnem zidu je mogoče zelo ekonomično uporabiti. Kuhinjsko pohištvo je od stene oddaljeno 60 cm in tako zapolni nizek prostor ob steni. Ob pultu pa je že dovolj stojne višine za nemoteno gibanje. Z višino parapetnega zidu 100 cm in vgradnjo strešnega okna tik nad tem si zagotovimo še razgled na okolico. V kolikor je parapetni zid višji se tudi okna vgradijo višje in omogočajo pogled le na nebo. Hkrati pa ne pridobimo veliko na stojni višini saj je pult prislonjen na steno.
Tudi način odpiranja oken, še posebej strešnih je pomemben. Ker je v nizkem prostoru pod streho običajno postavljeno pohištvo je najbolje, da se strešno okno odpira z ročico zgoraj saj se tako ni potrebno sklanjati čez pohištvo. Okna s kljuko spodaj in odpiranjem navzven se priporočajo tam, kjer ni pohištva pod oknom ter ko želimo pogledati ven skozi okno (na primer na dvorišče).
Kako preprečiti, da bi mansarda izgledala majhna in utesnjena?
V izogib majhnim in utesnjenim prostorom v mansardi je priporočljivo, da se vsaj v bivalnih prostorih pusti odprto do »špice«. S tem si zagotovimo bolj zračne prostore, hkrati pa imamo možnost dodatne osvetlitve v sredini. V delu nad spalnimi prostori pa se lahko uredi tudi galerija z bralnim kotičkom. Pa nikar naj vas ne skrbi izguba energije in problem ogrevanja. Dandanes so vsi materiali tako energijsko varčni, da so izgube tik v špici minimalne.
Za prijetne bivalne prostore, pa naj bo to v pritličju ali mansardi je potrebno dovolj svetlobe in zraka. Svetlobo pripeljemo v prostor preko oken. Po minimalnih tehničnih predpisih, ki veljajo v Sloveniji naj bi bilo v bivalnih prostorih vsaj 20% okenskih površin glede na tloris. Naj poudarim, to je minimum in predlagam, da si površine dobro preračunate in razporedite. Kajti še tako drago kuhinjsko pohištvo ne bo zažarelo v vsem svojem sijaju, če bo nameščeno v temnem prostoru. Pri tem ne pozabite tudi na otroške sobe, kjer otroci preživijo veliko svojega časa.
Je bolje več manjših ali eno večje okno?
Tudi sama razporeditev okenskih odprtin je pomembna. S stališča osvetlitve je razporeditev oken odvisna od velikosti in oblike prostora. Pri dolgem prostoru nanizamo okna po dolgi stranici, če je možno oziroma po višini v kolikor so okna na krajši stranici. Pri razporeditvi okenskih površin se moramo zavedati tudi tega, da več manjših oken bolje osvetli prostor kot eno okno z enako stekleno površino. S stališča energijske učinkovitosti je razporeditev oken in s tem izbira zasteklitve tudi zelo pomembna. Strešna okna, obrnjena na jug z dvoslojno zasteklitvijo so pozitiven gradbeni element, kar pomeni, da skozi takšno okno več energije dobimo kot izgubimo. Praktično to pomeni, da nam v hladnih sončnih dneh sonce brezplačno dogreva prostore in to v tolikšni meri, da je dogrevanje večje, kot izgube ponoči. Za strešno okno obrnjeno na sever pa se priporoča troslojna zasteklitev, saj na severni strani ni toplotnih dobitkov.
To je le delček nasvetov za prijetno mansardo. Priporočam, da poiščete čim več informacij še preden se lotite prenove, saj lahko le z nekaj manjšimi spremembami dobimo velimo bolj prijetne bivalne prostore.
