Po vročem poletju, ki se je raztegnilo vse do konca septembra, so nastopili prvi hladni dnevi. Ni še dovolj mrzlo, da bi zakurili v kamin ali aktivirali radiatorje, pa vendar nas sem ter tja malce zazebe. Rešitev? V prehodnem obdobju je najbolje prižgati kar prenosni električni grelnik oziroma kalorifer po domače. Sploh v kopalnici bo njegova toplina prav blagodejna.
Prenosni grelniki so lahko dodatek centralnemu ogrevanju, priročni pa predvsem takrat, kadar želimo malce bolj ogreti samo določen prostor v stanovanju. Na primer kopalnico, preden se odpravimo pod tuš, pa klet ali garažo, ki sta sicer neogrevani.
Na voljo so različne oblike kaloriferjev, opremljenih z več ali manj funkcijami, zato je mnogokrat težko najti takšnega, ki bi nam najbolj ustrezal. Kupiti večjega ali manjšega? Morda keramičnega? Z daljinskim upravljalnikom ali brez njega? Pomagamo si lahko s spodnjim vodičem:
Tehnologija
Kaloriferji za segrevanje uporabljajo različne tehnologije. Nekateri so odlični za segrevanje cele sobe, medtem ko drugi pihajo neposredno toploto le v točko pred seboj.
Konvekcijski grelniki denimo učinkovito segrevajo zrak in s tem celoten prostor za daljše časovno obdobje. Večinoma imajo vgrajene ventilatorje, ki razpihujejo zrak navzgor in navzdol ter so zato idealni za prostore, v katerih preživimo več časa. Vrsta konvekcijskih grelnikov so tudi keramični, ki v svojem ohišju skrivajo grelni disk, njihova najpomembnejša značilnost pa je, da se sam kalorifer ne segreva, na otip ostaja hladen ter je kot tak zelo primeren za otroške sobe.
Točkovni grelniki po drugi strani pihajo le neposredno, v določeno točko usmerjeno toploto. Popularni so v pisarnah, spalnicah in vseh drugih manjših sobah; postavimo jih na primer pod pisalno mizo, če nas zebe v noge. Tem grelnikom so zelo podobni tudi infrardeči, ki pošiljajo toploto v določeno področje, vendar sčasoma segrejejo celo sobo. Njihova toplota je enakomerna in nežna.
Nenazadnje pa ne smemo pozabiti še na kombinirane grelnike, ki združujejo konvekcijsko in točkovno gretje. Njihova glavna lastnost je, da grejejo brez ventilatorja torej brez razpihovanja zraka, kar pomeni, da ne razpihujejo niti alergenov in prahu (dobro za astmatike).
Velikost
Pred nakupom katerega koli grelnika imejmo v mislih velikost prostora, ki ga želimo ogrevati. Majhen prostor ne potrebuje močnega grelnika, saj s tem samo povišujemo račun za elektriko, po drugi strani pa premajhen grelnik slabo ogreje večje sobe in se tudi lahko pregreje. Načeloma potrebujemo 100 W grelne moči za vsak kvadratni meter sobe oziroma 1500 W močan grelnik za 15 kvadratnih metrov velik prostor.
Značilnosti
Sicer pa je poleg moči ena pomembnejših lastnost grelnika tudi termostat. Kaloriferji imajo bodisi termostat, ki ga lahko programiramo po svojih željah, bodisi avtomatičnega, pri katerem izberemo ponujeno možnost gretja – od šibkega do močnega.
- Časovnik: omogoča, da se kalorifer avtomatično vklopi in izklopi ob navedenih urah.
- Kolesa, ročaj: izberimo model grelnika, ki je na kolesih ali ima priročen ročaj za lažje prestavljanje in prenašanje.
- Avtomatska oscilacija: ta omogoča obračanje grelnika na levo in desno stran.
- Varčni modeli: opremljeni so z moduli, ki zmanjšajo porabo energije in s tem stroške elektrike.
- Daljinski upravljalnik: za lažje upravljanje z grelnikom tudi na daljavo.
- Varnost: grelnik naj se avtomatsko izklopi, če se prevrne ali se mu pripeti kakšna druga nesreča. To je še posebej pomembno, kadar imamo doma otroke.
- Zaščita pred pregretjem: poseben senzor zazna, ali so notranje komponente grelnika dosegle previsoko temperaturo. Kalorifer se v tem primeru sam izklopi.
- Hladen na dotik: izberimo grelnik, katerega ohišje se ne segreva. Tako bomo bolj varni pred opeklinami in nevarnostjo požara.
- Glasnost: večina sodobnih električnih grelnikov je veliko tišjih od starejših modelov. Pred nakupom preverite podatek o decibelih in ga primerjate med različnimi grelniki. Višja kot je številka, glasnejše je delovanje.
Fotografije: Pinterest
