Skoraj ni vrta pri nas, na katerem ne bi uzrli tudi kakšne vrtnice. Njihova priljubljenost narašča, čeprav so že dolgo priznane kot kraljice vrtov. Zdaj nekateri odkrivajo še to, da so tudi užitne in ponujajo recepte, kako uporabiti njihove aromatične cvetne lističe. Pri takšni priljubljenosti je pravzaprav čudno, da je vrtov, posvečenih predvsem ali samo njim, pri nas zelo malo.
No, mi smo našli vrt, na katerem absolutno prevladujejo, vendar imajo tudi ustrezno družbo. Diana Avdič se je vanje zaljubila pred poldrugim desetletjem. V svoji cvetličarni v Kopru je pripravila dneve vrtnic in po razstavi je grme, ki so ostali v loncih, posadila na vrt.
Vrt leži na vrhu griča, po katerem so razložene hiše v Hrvatinih, vasi nad Ankaranom. Ni majhen, saj meri več kot 1.700 kvadratnih metrov. Izrazito južna lega zagotavlja več kot dovolj sonca, zato je vrt kot nalašč za sredozemske grme in trajnice. Prst na nekdanjem kmetijskem zemljišču je bila ob začetku nastajanja vrta tako slaba, da bi večina ljubiteljskih vrtnarjev obupala, Diana pa se je lotila izboljševanja glinene, trde zemlje. Samo ona ve, koliko vreč mletega lubja in komposta iz kurjekov je vkopala v tla, da so sadike sploh rasle. Danes je vrt gosto prerasel z izbranimi rastlinami, med katerimi je veliko trajnic, ki se množijo s sejanci in polnijo prazne prostore med grmi.
Nagnjeno zemljišče so morali po gradnji družinske hiše terasasto urediti. Najprej so posadili nekaj oljk, potem pa so vodilno vlogo prevzele vrtnice. Prvih 60 sadik so pripeljali iz Italije. Kmalu so jim pridružili še nove sadike, tako da se jih je do zdaj nabralo več kot 200 različnih vrtnic.
Diplomirana agronomka spoštuje naravo in zato vrtnari po načelih biodinamike. Vrtnice izbira glede na njihovo odpornost proti boleznim in škodljivcem, poišče jim ustrezno rastišče in jih neguje brez kemičnih zaščitnih sredstev. Uši, na primer, spira z vodnim curkom.
»Ob vrtnici, njeni rasti in cvetenju lahko uživaš le, če ni nagnjena k boleznim. Rjastih in s pepelasto plesnijo posutih listov in popkov ne vidimo radi. Res je tudi, da se nima smisla ukvarjati s kemijo in onesnaževati okolico hiše s pesticidi. Na srečo vse več žlahtniteljev pri vzgoji novih sort postavlja na prvo mesto zdravje rastline.«
Na vrtu skoraj ni videti cvetov živih barv. Rdečih vrtnic je komaj za vzorec. »Imam jih zaradi moža,« pravi Diana. Skoraj vse cvetijo v odtenkih od bele do rožnate. »Bele in rožnate prevladujejo, ker so mi take najbolj všeč. Če pogledaš vrt, kjer poplesujejo nežni oblački, ti je jasno: vrt deluje nežno, lebdeče.«
Razmeroma veliko vrtnic na njenem vrtu se ponaša z množico drobnejših socvetij. Tak grm med cvetenjem deluje kot en sam šopek, te sorte pa običajno v jeseni naredijo še drobne šipke, ki so odličen dodatek šopkom, doda cvetličarka.
Na vrtu ima med zelišči glavno vlogo sivka, razrašča se kar pet različnih vrst oz. sort. Iz njih nastajajo Dianini hidrolati. Prav tako so domači rabi namenjeni različni sirupi, ki jih Diana pripravlja iz žajblja, pa tudi iz cvetnih lističev damaščank.
Da vrt ostaja zanimiv in zelen tudi v hladnem delu leta, so posadili številne vednozelene grme, kot so lepljivci, rožmarin, avkuba in trdoleske.
Vprašanje, kako Diana Avdič zmore negovati tako bogato zasajen in velik vrt, je bilo odveč. Delo na vrtu jo sprošča, v njem uživa, zato ji ni nikoli odveč.
Fotografije: Diana Avdič
