Hiška Krasna nima krasno samo ime, temveč je krasna tudi lokacija, v katero je umeščena. Njena lega na obronku gozda je tista, ki je lastnike najprej prepričala v nakup in nato še v načrtovanje majhne hiške, ki bo ravno prav velika za dva ljubitelja narave.
Hiša je v celoti lesena, zgrajena je iz lesenih masivnih plošč in je produkt domačega podjetja, ki za svoje hiše uporablja slovenski smrekov les. Tako imenovane IQwood stene, iz katerih je hiša zgrajena, so plod slovenskega razvoja. Gre za najtanjšo križno mozničeno steno v Evropi, za katero je podjetje prejelo kar dve nagradi za inovacije, in sicer eno nemško ter eno domačo – zlato nagrado Gospodarske zbornice Slovenije.
IQwood stena je narejena brez uporabe lepil ali kovinskih veznih sredstev. Namesto tega so za povezovanje posameznih smrekovih desk uporabljeni mozniki, po domače tipli ali leseni žeblji, ki so iz bukovega lesa. Gre za gradnjo, ki sledi tradiciji naših prednikov. Ti so na ta način že dobrih 100 let nazaj izdelovali lesene konstrukcije, kot so denimo kozolci.
Glavna prednost takšne lesene hiše je predvsem izredno udobje, ki ga nudi uporabnikom. V prvi vrsti gre tu za toplino lesa, saj je na dotik material vedno topel, česar ne moremo doseči z običajno gradnjo. Za udobje bivanja pa so pomembne tudi temperature v prostoru. Arhitekturna zasnova in razporeditev okenskih odprtin je takšna, da z južne strani v prostor prihaja pozimi več sončne toplote, medtem ko na severni strani ni odprtin in toplotnih izgub. Poleg tega je hiša ustrezno toplotno izolirana. Masivne lesene stene so na zunanji strani oblečene še v toplotno izolacijo, vgrajeno leseno stavbno pohištvo pa ima kakovostno troslojno zasteklitev. Tako za vzdrževanje primerne temperature hiša pozimi ne potrebuje veliko dodatne toplote, za preprečevanje pregrevanja poleti pa je poskrbljeno z dobrim senčenjem, na južni strani ima hiša namreč vgrajeno zložljivo tendo. Vgrajena je tudi klimatska naprava, ki pa skorajda ni v uporabi.
Hiška Krasna ima fasado iz macesnovega lesa, ki ni posebej zaščiten. To pomeni, da objekt počasi sivi in dobiva tako imenovano žlahtno sivo patino. Gre za naraven proces, s katerim les sam sebe zaščiti pred vremenskimi neprilikami. Pogosto slišimo, da takšen posivel lesen objekt izgleda zanemarjeno, vendar je to žal napačna percepcija. Gre za samozaščito lesa, ki je popolnoma naravna. Če bi tak les denimo premazali z lazuro, bi to morali početi vsakih 5 let. Če v tako premazan les skozi razpoko pride vlaga, ni dobro, saj se ta zadržuje v lesu. Medtem ko se nezaščiten les ob sončnem vremenu in vetru popolnoma posuši.
Na senčnih in bolj vlažnih legah se na običajnih ometanih fasadah pogosto zaraste mah, tudi pri lesenih fasadah so takšne lege manj ugodne. Pa vendarle, lesena fasada lahko na slabi, neprevetreni mikrolokaciji zdrži brez težav približno 15 let, ometano fasado pa je treba na 7 do 10 let ponovno prebarvati.
Hiša, ki ima le dobrih 60 kvadratnih metrov bivalne površine, je nastala po zamislih arhitekta Jerneja Marklja in naročnikov. Slednja sta si želela majhno in funkcionalno hišo, ki bi bila poceni za vzdrževanje, energetsko varčna in z bivanjsko površino, ki ni nič večja o povprečnega slovenskega stanovanja. Kar sta želela, sta dobila in to tako dobro, da so se v podjetju odločili po tem modelu izdelati tipsko hišo.
Arhitekt Jernej Markelj pove, da sta imela naročnika že od začetka precej oblikovane želje. Želela sta si živeti na majhni površini z nekimi res osnovnimi potrebami po bivanju. Ni bilo potreb po veliko omarah, po prostorih za shranjevanje, zato so se pri tej hiši osredotočili na tisto najbolj osnovno, kar človek potrebuje za prijetno bivanje in čim boljši stik z naravo. Navzven je hiša precej majhnih dimenzij, saj meri 4,8 metra v širino in 9,6 metra v dolžino. Od znotraj pa deluje prostorno, saj so prostori med seboj horizontalno povezani v tako imenovani »open space« koncept oziroma v prostor brez pregrad. Hkrati pa se hiša odpira tudi v vertikalno os navzgor prek dvovišinskega prostora, ki povezuje spodnjo in zgornjo etažo ter daje občutek zračnosti in svetlosti.
In kako je živeti v takšni mali hiški, nas je zanimalo? Lastnica je na vprašanje nemudoma odgovorila, da krasno, saj zato pa ji rečemo hiška Krasna. Na majhno kvadraturo se ji ni bilo težko navaditi, saj je šla iz manjše površine na večjo, še pove. Doda pa še, da jo je Krasna naučila nekaj novega. Veliko namreč potuje in ima rada lepe stvari, pa vendar zdaj vedno dobro premisli in preudarno nakupuje. Želi si namreč, da bi Krasna še naprej ostala tako zračna in minimalistična, kot je. Ugotovila je, da za srečo ne potrebuje več.
Arhitektura: Jernej Markelj
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Več >>> www.uporabimo-les.si
Fotografije: Miran Kambič
