Družinska hiša s čudovitimi pogledi

2. Dec 2017|Ambienti

V idiličnem okolju, na Katarini nad Ljubljano, si je mlada petčlanska družina uredila sodoben dom.

Oglej si posnetek na YouTube

Daleč od mestnega vrveža in s čudovitim pogledom na pogosto megleno Ljubljansko kotlino je družina tukaj našla miren pristan. Med tednom teče življenje hitro in izjemno organizirano. Če človek živi na tako odročni lokaciji in se v službo vozi v mesto, je med delovniki precej pestro. Služba, šola, vrtec in številne popoldanske aktivnosti, ki jih imajo otroci, zahtevajo precej natančen urnik in disciplino. Vse to, česar med tednom ne morejo uživati, pa toliko bolj z užitkom zajemajo ob koncu tedna. Pogosto se zbujajo v soncu, in kadar je sezona primerna, si na sončni terasi privoščijo zajtrk z razgledom. Otroci so ves čas v stiku z naravo in živalmi, brezskrbno lahko pohajkujejo po vasi in raziskujejo bližnjo okolico. Za kondicijo pa poskrbijo tako, da se kar se da pogosto odpravijo na okoliške polhograjske vrhove.

Arhitekt Borut Košenina pravi, da je bil pri tem projektu zagotovo največji izziv umestitev objekta v mikrolokacijo, ki v povprečju dosega 40 odstotkov naklona. Kakšnih večjih zapletov pri pridobivanju gradbenega dovoljenja pa niso imeli, saj so na podlagi takratnih prostorskih aktov in temeljite analize poselitve tega območja svojo vlogo očitno dobro pripravili in argumentirali. Lastnik Tomaž je še dodal, da je v zvezi z nakupom parcele nastala zanimiva zgodbica, saj sta se z arhitektom kar sama odločila za parcelo. Čeprav sta bila z ženo že odločena, da bodo hišo gradili nekje na Katarini, parcele še nista imela izbrane. Žena je imela ob prvem ogledu parcele, predvsem zaradi strmine, kar precej pomislekov. Vendar si je potem, ko je videla arhitektove predloge, premislila in gradnja se je lahko začela. Sicer pa sta imela zakonca, kot poudarjata sama, zares srečo pri izbiri arhitekta. Njegovi idejni načrtni namreč niso veliko odstopali od začetne ideje in potrebni so bili le minimalni popravki, da so na koncu dobili načrt, s katerim so bili vsi trije zadovoljni.

Jutra nad Katarino

Oblikovna zasnova hiše je, kot razlaga arhitekt, kombinacija želja, ki sta jih imela investitorja, na eni strani in upoštevanja zahtevnega terena na drugi strani. Likovno na objektu dominirata dva težka temna kubusa, ki se konzolno zajedata v samo tkivo hiše in sta podprta s šopom jeklenih stebrov. Prav to daje objektu nekoliko sodobnejši karakter, obenem pa pripomore k temu, da trietažni objekt ne izstopa preveč iz terena.

Hiša je zasnovana za družinsko življenje, in ker so želeli, da se hiša loči po fazah oziroma po segmentih, ki so namenjeni staršem in otrokom, so že v začetku planirali, da bodo vsi spalni deli ločeni od dnevnih oziroma bivalnih prostorov. Med gradnjo je prišlo do manjše spremembe razporeditve prostorov, saj sta lastnika izvedela, da pričakujeta dvojčka, zato je bilo v zgornjem nadstropju treba zagotoviti eno otroško sobo več.

Tako je prostor v prvem nadstropju, ki je bil najprej namenjen sobi za fitnes in velnes, postal spalnica za starše. To je zdaj, poleg zares velike in udobne dnevne sobe, postal njun najljubši prostor v hiši. Kako tudi ne, saj jima veliko okno v spalnici omogoča čudovit pogled na teraso in v dolino proti Ljubljani. Jutra so tako dobila povsem novo dimenzijo. Pogosto se namreč zgodi, da se zbudita v sončno jutro, medtem ko je v dolini še vse v megli, razlagata lastnika.

Hiša po meri opreme

Notranjo opremo hiše sta lastnika izbrala sama. Lastnik se namreč poklicno ukvarja s prodajo notranje opreme in sanitarne keramike ter ima glede interierja že precej izoblikovan okus. Zanimivo je, da sta nekatere kose pohištva zakonca izbrala že veliko prej, še preden sta videla načrt za hišo. Lastnika sta se izjemno navdušila nad posteljo in sedežno garnituro, ki jo imata zdaj v dnevni sobi. To je bila neke vrste ljubezen na prvi pogled, razlagata, tako da so preostalo opremo potem prilagajali tem že vnaprej izbranim kosom. Vse pohištvo v hiši je standardnih mer in se lahko kupi v salonu, tako da mizarja pri tem projektu niso potrebovali.

Lastnik rad pove, da se mu prijatelji malo nasmejijo ob izjavi, da je bila hiša narejena po dimenzijah keramike. Vse dimenzije v hiši se ujemajo z dimenzijami keramike, ki je bila takrat na voljo oziroma ki sta jo lastnika izbrala. Keramične ploščice tlakov in tiste, ki so jih uporabili pri kaminu, so izjemno velike. Kamin je oblečen v keramiko, ki ima videz naravnega kamna oniksa, in ploščica, če ji lahko tako rečemo, je iz enega kosa. Talne ploščice so nekoliko manjše, v videzu cementa, položene pa so podobno kot marmor, s fugami minimalne debeline.