V ekstremnih okoljih, kjer pustošijo suša, veter, mraz … , ljudje že od nekdaj bivališča gradijo drugače: da se zaščitijo pred neprijaznim vremenom, dostikrat tudi po zemljo. Takšne hiše niso nič novega, le v našem okolju jih malo redkeje vidimo. Za njihovo širšo prepoznavnost je poskrbela šele trilogija Gospodarja prstanov in sedaj se zdi, da so podzemni domovi vroči trend. Poglejmo, kakšne so njihove značilnosti in nekaj najlepših primerov tovrstne gradnje po svetu.
Ker svetovno prebivalstvo narašča in počasi zmanjkuje primernega terena za gradnjo običajnih stavb, bo v prihodnosti verjetno tudi v zemljo, skalo, votline oziroma pod površje vkopanih domov vedno več. Po dosedanjih izkušnjah sodeč bodo takšna hobitska domovanja za bivanje lahko prav prijetna, saj se temperatura prostorov v njih manj spreminja, pozimi se hitreje ogrejejo in poleti dlje časa zadržujejo hlad, so manj hrupna, poleg tega so tudi odlično zavetje pred raznimi naravnimi nesrečami.
Vrste podzemnih domov
Pod besedno zvezdo »podzemna hiša« si predstavljamo dom, ki je dobesedno odrezan od zunanjega sveta, vendar to ne drži čisto. Pogosto podzemna stanovanja sploh niso povsem pod zemljo. Če so narejena v hrib, so na sprednji strani še vseeno na površju, kar seveda izboljša njihovo oskrbo z naravno svetlobo, še vedno pa ohranjajo zemljo kot zaščitno odejo, ki varuje pred dežjem in drugimi vremenskimi pogoji.
Kot podzemne hiše pa označujemo tudi tiste, ki so pravzaprav narejene nad zemljo, vendar so s treh strani in preko strehe zasute z plastjo zemlje, prerasle s travo in ruševjem.
Prednosti
Včasih takšna domovanja niso imela oken in so bila precej skromna, medtem ko imajo seveda sodobna podzemna bivališča vse, kar ima običajna hiša. Okna (bodisi na strešni bodisi nevkopani strani, kjer je po navadi tudi vhod), več sob, moderen dizajn … poleg tega pa še precej ekoloških in varnostnih prednosti:
- zaščita pred zunanjimi vplivi,
- energetska učinkovitost,
- več zasebnosti,
- zvočna izolacija pred sosedi in bližnjimi cestami,
- veliko zelene površine in izolacija, ki jo zagotavlja ozelenjena, živa streha,
- manj vzdrževalnih del, zaradi nič ali zelo malo zunanjih površin.
Pomisleki
Kljub vsem naštetim prednostim pa gradnja pod površjem ni vedno smiselna in mogoča. Kot rečeno je primerna za ekstremnejša okolja (izredno visoke temperaturne razlike med dnevom in nočjo), ne pa toliko za poplavna območja (nevarnost zalitja z vodo), nemogoče je podzemne hiše postaviti tam, kjer so vodna zajetja blizu površja in kjer zemlja ni dovolj stabilna (glinena tla), da bi lahko podpirala izgradnjo. V njihov minus pa govorijo tudi naslednji zadržki:
- slabše prezračevanje in posledična slabša kakovost zraka v prostorih,
- omejen dostop do dnevne svetlobe,
- večja vlažnost v prostorih,
- nevarnost onesnaženja z radonom,
- slaba akustičnost,
- težje je najti strokovnjake za alternativne metode gradnje,
- lokalni predpisi morda ne dovolijo takšne gradnje,
- manj možnosti za kasnejše prizidke,
- takšno hišo je na trgu nepremičnin tudi težje prodati.
Bi se torej sami odločili za gradnjo pod zemljo? Napišite svoje mnenje med komentarje.
Fotografije: Pinterest
