Ko gradimo in opremljamo dom, je naša glavna žeja po navadi ta, da bi ambient odražal udobje, domačnost in toplino. Z opremo iz lesa to ni noben problem. Masivno pohištvo naredi naše gnezdo prijetno, unikatno in zdravo; pravi les namreč čisti zrak v prostoru, uravnava vlago in je topel na dotik.
Prijazno do ljudi …
Masivni les izžareva posebno energijo in se ob njem počutimo povsem drugače kot ob plastiki ali drugih nenaravnih materialih. Masivno pohištvo deluje toplo in zbuja blagodejne občutke, ponuja eleganco in prefinjenost, ima pa tudi nezamenljivo vlogo pri našem dobrem počutju in zdravju: v primeru povišane vlage v prostoru namreč leseno pohištvo del te vlage vpija in tako ohranja prijetno mikroklimo.
Bolj ko se obdamo z lesom, bolj imamo občutek, da naš dom ni le zaprt prostor, ampak tudi naravno okolje.
… in okolja
Skrb za okolje je pomembna tema današnjega časa in les pri tem igra pomembno vlogo, saj je obnovljiv, mogoče ga je reciklirati, predvsem pa se v njem skladišči ogljikov dioksid. Izdelki iz lesa največ prispevajo k znižanju emisij ogljikovega dioksida (vplivajo kot ponor) ter drugih toplogrednih plinov, kar je bistveno za obvladovanje podnebnih sprememb in varovanje okolja. Zato prihaja les kot biomaterial v ospredje ekonomske politike EU, ki bo v naslednjih letih ciljno vzpodbujala »zeleno« lokalno gospodarstvo, v domovih pa uporabo lesenega masivnega pohištva.
Lepo in vsestransko
Iz lesa je možno narediti kakršno koli pohištvo si zaželimo. Če je pri drugih materialih težje izdelovati zaobljene, mehke robove, ponuja les neskončno možnosti oblikovanja. Iz njega lahko izdelujemo velike omare, mize, stole, postelje, kuhinje … ali pa majhne dodatke. Pri tem lahko uporabimo različne vrste lesa, ki so lahko mehkejše ali bolj trde, svetlejše ali temnejše, vsaka pa ima svoje naravne specifike in organsko strukturo, ki v ambientu deluje zelo estetsko ter se lepo ujema tako z modernim, tradicionalnim kot retro slogom. Med mehkejše lesove denimo uvrščamo smreko, macesen in topol, medtem ko trdi lesovi vključujejo hrast, bukev ali javor, ki so vsi znani po svoji trpežnosti.
Enostavno za čiščenje in vzdrževanje
Dandanes nam zmanjkuje časa in zadnja stvar, ki si jo želimo početi, je neprestano vzdrževanje in čiščenje pohištva. Na srečo masivni les ne zahteva veliko pozornosti. Z njega občasno pobrišemo prah, najbolje kar z navadno krpo in vodo oziroma čistilom, primernim za les, kadar imamo oljeno pohištvo, pa ga dodatno negujemo še z olji in voski. Če se nam na pohištvu zgodi madež, poskrbimo, da ga čim prej odstranimo. Leseno masivno pohištvo je lahko tudi lakirano. V tem primeru je vzdrževanja še manj, dovolj je že samo občasno brisanje.
Domača izdelava
Ker je Slovenija tretja najbolj gozdnata dežela v Evropi, imamo na voljo tudi veliko kakovostnega lesa. Pa tudi podjetij, ki ga znajo predelati v izdelke z visoko dodano vrednostjo, ne manjka. Zato podprite slovensko lesno-predelovalno industrijo, kupite domače masivno pohištvo in lahko vam zagotovimo, da vam ne bo žal. Morda boste na začetku res morali nekoliko globlje seči v žep, kot bi za pohištvo iz nizkocenovnih trgovin za dom, a definitivno bo z vami daljši čas; ob pravi negi vas bo masivno pohištvo spremljalo dolga leta, hkrati pa bo vaše gospodinjstvo s tem, da vam opreme zaradi dotrajanosti ne bo treba pogosto menjati, tudi bolj trajnostno in ekološko ustrezno.
Čar lesa
Če se težko odločite, kaj od lesenega pohištva bi si privoščili in ne veste, kakšni trendi veljajo na področju oblikovanja tega naravnega materiala, lahko idejo dobite tudi na razstavi Čar lesa. Ta bo letos potekala že 14. leto zapored, njen namen pa je predvsem promocija predelave lesa in rabe lesnih izdelkov. V sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani bo razstava potekala med 15. in 26. majem 2022, kasneje pa tudi po drugih krajih Slovenije. Katalog lanskih razstavljenih izdelkov si lahko ogledate TUKAJ, tisti iz leta 2020 pa so bili predstavljeni v tem PRISPEVKU.
Članek je nastal v sodelovanju z javno agencijo SPIRIT Slovenija ter s finančno podporo in sodelovanjem Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo Republike Slovenije, Direktorata za lesarstvo.
Sponzorirana vsebina
