Tradicionalni duh in sodobna kultura bivanja: prenova tristoletne domačije

3. Jun 2017|Ambienti

V Podljubelju stoji 300 let stara gorenjska hiša, ki so jo lastniki prilagodili sodobnemu bivanju. Nekoč je bilo podstrešje namenjeno shranjevanju kmetijskih pridelkov in pripomočkov, danes pa je preurejeno v svetlo mansardo.

Oglej si posnetek na YouTube

V Podljubelju stoji tristo let stara gorenjska hiša, ki so jo lastniki prilagodili sodobnemu bivanju. Nekoč je bilo podstrešje namenjeno shranjevanju kmetijskih pridelkov in pripomočkov, danes pa je preurejeno v svetlo mansardo.

Lastnik v stari gorenjski domačiji živi že od svojega šestega leta. V devetdesetih, ko se je odločal za spremembo svoje stanovanjske situacije, se je moral odločiti med novogradnjo in obnovo domačije. Ker je hiša zares impresivna – ne le po častitljivi starosti, svoji zgodovini in lastnikovi osebni navezanosti nanjo, pač pa tudi z vidika nepremične kulturne dediščine, – se jo je odločil prenoviti. S prenovo je obnovil njenega duha, pridobil na bivanjski površini, hkrati pa čudoviti domačiji podaljšal življenje za nadaljnjih sto let.

hiša pred prenovo

Stari graditelji so hišo zasnovali tako, da je bila prilagojena razgibanosti zemljišča in specifičnim vremenskim razmeram lokacije. Kot pojasni prof. dr. Živa Deu, strokovnjakinja za prenove, je dotična hiša zasnovana kot vrhkletna, kar pomeni, da je imela s spodnje strani dostop v klet, hleve in skladišča, z zgornje police pa je bilo možno dostopati do skromnih bivalnih prostorov, sestavljenih iz veže, osrednjega bivalnega prostora – hiše, črne kuhinje in nekaj spalnic – kamr. Podstreha je bila prvotno namenjena predvsem ščitenju hiše pred vremenskimi razmerami. Z dvigom kulture bivanja in širjenjem družine pa so se tudi tam uredile začasne kamre za otroke in pomočnike na kmetiji.

Šele danes – z novimi materiali, novo izolacijo in predvsem dodelano tehnologijo strešnih oken – lahko mansarda zares postane bivalna. Kot razloži lastnik, je po izkušnji življenja v pritličju, kjer je tudi ob najbolj sončnih dneh potrebno imeti prižgano notranjo razsvetljavo, želel več s soncem obsijanih prostorov. Zato je po celotni površini strehe razporedil Veluxova strešna okna, ki zadostno osvetlijo mansardo in hkrati omogočajo razglede na okoliško naravo.

Mansardni prostori – v celoti prilagojeni obstoječemu volumnu strehe – so bili opremljeni na novo. Pritličje je bilo potrebno razgaliti do kamnite konstrukcije, po kateri so bile na novo razpeljane inštalacije, nato pa je bila hiši ponovno povrnjena njena zgodovinska identiteta. Ohranjen je star lesen strop, zunanjost pa je ometana z apnom, kot je bila navada še do pred kratkega. Oprema, ki se je v osrednjem bivalnem prostoru razvijala in nadgrajevala skozi tri stoletja, ohranja spomine na daljne tradicije: bohkov kot in lončena peč sta izvirna. Ostalo pohištvo je lastnikov oče, kot umetnostni mizar, izdelal sam. Inspiracijo je iskal v bogati tradiciji okrašenega gorenjskega pohištva, poslikanega s krščansko ikonografijo in motivi iz narave.

Staro gorenjsko hišo v Podljubelju lahko vzamemo kot kvaliteten primer prenove, ki združuje stara znanja s sodobno kulturo bivanja, stare tradicije z novim življenjskim slogom.