Na dalmatinskem otoku Murter je arhitekturni biro DVA ARHITEKTA dobil prav poseben izziv. Na izjemno ozki in podolgovati parceli je moral zasnovati počitniško hišico. Kot odziv na lokacijo pa tudi na lastnosti dalmatinskega podnebja je nastala zanimiva bela hiša z le malo odprtinami.
Parcela, na kateri stoji objekt, je vse prej kot idilična. Čeprav meri kar 1215 m², je izjemno ozka, na eni strani meji na velik apartmajski objekt, na drugi pa na luksuzno vilo z bazenom. Lastniki so nalogo zaupali arhitekturnemu biroju DVA ARHITEKTA, ki sta ga leta 1992 osnovala Tomislav Ćurković in Zoran Zidarić. Arhitekta sta na hrvaških tleh postala prepoznavna po enodružinskih hišah.
Prvi izziv je bila lokacija v počitniškem naselju, saj je bilo treba lastnikom zagotoviti primerno zasebnost. Drugi izziv je bila brez dvoma podolgovata in ozka parcela, ki je postala izhodišče za osnovo novonastalega objekta.
Rezultat je longitudinalen objekt, katerega skupna površina meri 351 m². V osnovanje koncepta družinske hiše so arhitekti vključili tudi lastnikovo veliko ljubezen do eksotičnih rastlin, saj so z zelenjem zagotovili dovolj zasebnosti in osnovali mejo s sosednjimi objekti. Novonastala hiša obsega klet in pritličje, njeno razčlenjenost pa so arhitekti razdelili na dva »okvirja«.
Prvi je v pritličju in obsega dnevni prostor, namenjen druženju in preživljanju prostega časa. Sem so umestili tudi kuhinjo, jedilni in dnevni prostor s pogledom na velik zunanji bazen. Namesto številnih manjših odprtin, ki bi pogled usmerjale na vrt z bazenom, so arhitekti zasnovali veliko odprtino, ki se ob lepem vremenu popolnoma odpre, zaradi česar je meja med notranjim in zunanjim v celoti zabrisana.
V spodnji »okvir« so arhitekti umestili spalne prostore, ki so usmerjeni proti vzporednemu vrtu na drugi strani. Umeščenost vrta ponuja veliko zasebnosti, saj zelenje zastira prostor pred radovednimi pogledi. Prav izbira hortikulture je mogočno zaznamovala objekt, saj so arhitekti pustili, da zelenje pride v ospredje, arhitektura pa se mu ob tem popolnoma umakne.
Prav zato so hišo zasnovali kot dokaj monolitno, izčiščeno belo strukturo z nekaj večjimi odprtinami. Temu je podrejena tudi izbira materialov, tudi v tlaku. S terazzom so se poklonili sredozemski kulturi, podobne materiale pa so uporabili tudi na fasadi, s čimer so dodatno poudarili preprostost arhitekturnega koncepta.
Fotografije: Damir Fabijanić
