V Bašlju na Gorenjskem, v naselju pretežno počitniških hiš, je arhitekturni biro Kombinat starejšo brunarico preobrazil v prekrasen stalni dom.
Pod Storžičem že desetletja stoji počitniško naselje, ki ga v večini sestavljajo v hrib vtopljene brunarice: začasni, počitniški domovi v neokrnjeni naravi. Lastniki hiše, ki jo predstavljamo, pa so si želeli v Bašlju ustvariti stalni dom. Ampak – le kdo bi želel živeti v stari brunarici?
Arhitekti iz biroja Kombinat so se izziva lotili z vso zavzetostjo. Zadali so si nalogo, da brunarico ohranijo v vsej svoji lepoti. Odstranili so ji balkone in vežo, leseno konstrukcijo iz brun pa so izolirali in oblekli v prezračevano fasado iz macesnovih letvic, ki na sodoben način interpretira stari izgled hiše. Notranji prostori z lesenimi tlemi in stropniki še vedno ohranjajo karakter nekdanjih ambientov; sicer skromno odmerjene kvadrature pa se navidezno povečajo z razgledi v dolino in pašnik, po katerem se nemalokrat sprehajajo gamsi.
Da bi bila nekdaj počitniška hiša vseeno primerna za sodobne potrebe, so ji dodali tri v teren vkopane in od osnovne konstrukcije odmaknjene enote: nadstrešek za avtomobile na desni, delno vkopano stopnišče na zadnji in svetlo dnevno sobo na levi strani. Da bi tri adicije ločili od izvirnega volumna brunarice, so jih izdelali v betonu, stopnišče pa skrili pod fasadni plašč hiše. Nadstrešek za avtomobile se je že vrnil nazaj v gozdni objem, saj ga popolnoma obrašča narava; ravna streha dnevne sobe pa služi kot minimalistična terasa z razkošnim razgledom.
Iz kompozicije izstopi originalni leseni volumen hiše. Lesena drsna senčila, ki odkrivajo in skrivajo okenske odprtine, spreminjajo njegovo podobo iz ure v uro. Fasada je odraz življenja družine.
Čeprav lesenih brun v zunanjosti ne vidimo več, pa so ostala ohranjena v notranjosti – ne le kot konstrukcijski element obstoječega volumna, pač pa tudi kot dekorativni poudarek na stopnišču. Ker je bilo le-to dodano ob obstoječo fasado objekta, so se jo arhitekti odločili ohraniti v vsej njeni lepoti: obdelana bruna, ob katerih se počasi vzpnemo v nadstropje, na mestu prekine še majhno okence s tipičnimi gorenjskimi polkni.
Če naredimo računico: gozd, travnik, pašnik in neprecenljivi razgledi na dolino; bivanje v lastnem malem raju, na ravno prav odmerjeni kvadraturi; kvalitetno prenovljena hiša s sladkim spominom na dobre stare dni … Le kdo si ne bi želel stalno bivati v mali leseni brunarici?
Arhitektura: kombinat.
Fotografije: Miran Kambič
