V Bohinju so v sredini julija pozdravili prenovljeni Hotel Bohinj, ki ga odlikujeta ravno prav umaknjena in dvignjena lega ter čudoviti razgledi na okolico. Ti dve komponenti so prepoznali tudi v arhitekturnem biroju Ofis, ki se podpisuje pod celostno prenovo enega trenutno najbolj atraktivnih hotelov na slovenskih tleh.
V osrčju Bohinja, na manjši planoti nad Ribčevim lazom, že desetletja stoji Hotel Bohinj. Dotrajan hotel, s čudovito lego, je pred časom prišel v last investitorja Damiana Merlaka in podjetja Alpinia, ki si želi prenoviti dotrajane namestitvene komplekse in vrniti sijaj turistično priljubljenemu Bohinju. Projekt prenove je trajal dve leti, z gradnjo pa so pričeli leta 2020, in je rezultat zglednega sodelovanja med strokovnjaki ter investitorjem.
»Z naročnikom smo se že v samem začetku pogovarjali o tem, v kakšni obliki in obsegu bi se prenove lotili. Želeli smo, da bi bila prenova bolj obširna, saj je izbrani statik Milan Sorč poudaril, da je objekt protipotresno nevaren, po drugi strani pa smo arhitekti videli velik potencial lokacije v središču samega Bohinja. Hotel je namreč dvignjen na mali planoti, zaradi česar se lahko pohvali s prav posebnim vzdušjem in čudovitimi pogledi na jezero ter okoliške hribe. Skupaj z naročnikom smo tako sklenili, da si zasluži širšo prenovo, kot je bila sprva mišljena. Sam naročnik je izrazil predvsem željo po kvalitetnem bivanju v sobah, torej po razgledih in pridihu tradicionalnega okolja. Prav tako je bila težnja po tem, da ustvarimo okolju prijazen objekt,« pojasnjuje Špela Videčnik iz biroja Ofis.
Naloga je bila vse prej kot enostavna. Hotel je bil namreč v desetletjih delovanja pogosto nestrokovno dograjen in prezidan, zato je bila njegova arhitekturna vrednost pred prenovo majhna.
»Sama prenova je bila trd oreh, saj je šlo za enega najmanj estetskih hotelov v Bohinju. Rušenje ni prišlo v poštev, zato smo se odločili za rekonstrukcijo in dozidavo. Prizadevali smo si oblikovati arhitekturno celoto, ki bo dovolj sodobna, obenem pa v dialogu z izjemno kvalitetno tradicionalno bohinjsko arhitekturo. Odločili smo se, da posamične tradicionalne elemente za to priložnost interpretiramo na sodoben način. Ena izmed idej je bila tudi oblikovanje zalomov strešin, ki ustvarjajo dialog z gorami v ozadju,« pojasni sogovornica.
Z arhitekturno prenovo je bila tako sočasno izpeljana tudi statična in energetska sanacija. Ojačitev je bila izvedena z umestitvijo novih armiranobetonskih sten in opor ter s pomočjo zunanjih kovinskih okvirjev- jeklenih vertikalnih in horizontalnih vezi, ki objamejo in statično povežejo staro zgradbo. Z oblikovanjem okvirja so omogočili tudi nastanek balkonov pred sobami, ki gostom nudijo čudovite razglede na okolico. Potrebna protipotresna sanacija je dovoljevala tudi večje steklene površine, sobe pa so z novo konstrukcijo postale bolj prostorne.
Vhodno pročelje je dopolnjeno z vhodno nadstrešnico, novim lobijem in zimskim vrtom, v katerem se nahajata zajtrkovalnica in restavracija. Z nadstrešnico so arhitekti ves volumen povezali v smiselno celoto. Nova površina hotela obsega 5.800m2 bruto, vanj pa je umeščenih 69 hotelskih sob v svetlem macesnu. Vsako sobo oblikovalsko nadgrajuje silhueta Triglava, ki se vklaplja v celotno dizajnersko zasnovo interjerja.
Rdeča nit oblikovalske zasnove je namreč zgodba štirih pogumnih mož, ki so se povzpeli na najvišjo slovensko goro. Vzorce tekstilij, ki črpajo iz bohinjske tradicije, so izključno za hotelske sobe razvili v studiu Futro. Alpska arhitektura se odraža tudi skozi preostale dele hotela, tako v konstrukciji toplarjev na hodnikih, kot v razgibanem macesnovem stropu v osrednjem lobiju, ki spominja na strukturo brazd in kapnikov okoliških jam. Z lesom so dosegli prijeten ambient, ustvarili pridih lokalnega okolja, obenem pa hotel približali sodobnemu urbanemu gostu.
“Največji izziv je bil brez dvoma eksterier, saj smo morali vse volumne povezati v arhitekturno formo. Velik podvig je predstavljal tudi interjer, saj smo v objekt morali smiselno integrirati vse potrebne elemente, od prezračevanja do odvodnavanja. Umestili smo jih v lesene tramove, ki ustvarjajo videz fasadne opne. Celotna energetska zasnova hotela teži k ohranjanju okolja in varovanju biodiverzitete. Centralni nadzor v hotelu uravnava ogrevanje in hlajenje tudi v sobah. Če torej gost odpre okno v sobi, se ogrevanje in hlajenje samodejno izključita. Tudi zasnova elektrike je ekološka, osvetlitev pa je zasnovana v varčni led tehnologiji in se nagiba k vse manjšemu svetlobnemu onesnaževanju.”
Arhitektura: OFIS arhitekti
Fotografije: Žiga Intihar
