V idiličnem okolju na obrobju Ljubljane, v kraju, posejanem s kmetijami in lepimi sprehajalnimi potmi, že petnajst let biva družina. Zavetje njihovemu vrtu je dolgo časa dajal prekrasen gozdni rob. Ko so ga pred dvema letoma ob širjenju naselja posekali, pa je za hišo zazevala velika praznina.
Čeprav sestavljena družina – Ani je učiteljica razrednega pouka, njen soprog vodi računovodski servis, med obema pa si delita tri otroke – dolgo ni imela potrebe po urejenem vrtu, je odsotnost gozdne kulise dolgo časa boleče zevala. “Dokler so bili otroci majhni, za urejen zelenjavni in rožni vrt ni bilo ne časa, ne znanja in ne potrebe. Veliko smo namreč tudi potovali in videli že precej lepih koncev sveta. Zato nam je zadostovala le velika zelenica in otroška igrala, kjer so se otroci igrali,” pripoveduje Ani.
Začetno stanje.
“S karanteno pa je prišel čas, da moje želje in ideje, ki sem jih že toliko let zbirala, tudi zaživijo. Vrtnarskega znanja nisem imela veliko, vendar so me, tako kot pri kuhanju, rešile številne revije in spletne strani o domu in vrtu.”
Kar se je sprva začelo z idejo o bogatejši zazelenitvi, je na koncu preraslo v celovito zunanjo ureditev. Družina si je uredila letno kuhinjo, suhi vrt s kuriščem, vrtno lopo ter številne cvetlične grede. Tudi fasada hiše je bila ob prenovi sanirana in prebarvana. “Vse načrte sem narisala sama in jih predložila različnim mojstrom – tudi te sem poiskala jaz. No, nekateri pa so k hiši prišli kar sami, saj je prvi povedal drugemu in tako naprej,” pove Ani, ki je izvedbo novih objektov (vrtne lope, nadstreška, letne kuhinje in senčil) zaupala preverjenim, lokalnim podjetjem.
Nujna gradbena dela so postavila temelj za kasnejšo kreativno ureditev vrta.
“Gradbena dela so opravili kar štirje različni izvajalci. Potrebno je bilo prekopati vrt, vstaviti cisterno za deževnico in položiti vse potrebne vodovodne in električne cevi, vliti novo ploščo za vrtno hiško, pobarvati fasado na hiši, sanirati škarpo in zabetonirati teraso, položiti gres beton plošče, odstraniti stare tlakovce in položiti nove,” našteje dolg seznam gradbenih del, ki je bil nujna podlaga za kasnejšo kreativno ureditev vrta.
Prenova je trajala od začetka marčevske samoizolacije pa vse do konca oktobra. “Vmes sem pridno vrtnarila in uspela kar lepo zasaditi zelenjavni in rožni vrt. Moji vsakdanji sopotniki v avtomobilu so tako postali različni grmički, sadike in celo drevesa,” se pošali Ani.
Ko jo vprašamo, če je tako lepe ambiente tudi že krstila, pa odvrne: “Poletje je bilo delovno in ni dopuščalo počitka, lepa jesen pa nam omogoča tudi sproščujoče užitke ob okusni hrani in dobri kapljici. Letna kuhinja je ves čas zasedena, saj ni namenjena samo žar jedem, temveč tudi kuhanju in peki,” pove in doda, da se je letne kuhinje najbolj razveselil sin, ki v njej rad gosti prijatelje, ko staršev ni doma. Tudi Ani je vesela izboljšave. “Zgradili smo si skromno, majhno hiško, zato jo že vsa leta dopolnjujemo in postaja vse lepša,” zaključi lastnica, ki je barvito gozdno kuliso uspešno nadomestila z aromatičnim in senzornim cvetličnim rajem.
Fotografije: arhiv družine
