Stanovanje štiričlanske družine v novem večstanovanjskem objektu na Prulah v Ljubljani lahko opišemo na več načinov. Po besedah arhitektov ga lahko označimo kot projekt, pri katerem premišljeno in skrbno oblikovanje interierja opazno nadgradi prostorsko zasnovo stanovanja. Prav tako velja za ta dom oznaka, da predstavlja uresničitev dolgoletnega iskanja lastnikov, ki sta iskala stanovanje na vrhu bloka, v središču mesta, s parkiriščem in dvigalom; na lokaciji, kjer jih loči le nekaj korakov od narave ali od koder s kolesom zlahka dosežejo katerokoli točko v mestu.
Kot pravi lastnica, sta imela z možem veliko zamisli, kakšno naj bi bilo stanovanje njune družine. »Na določeni kvadraturi sva želela dobiti življenjski prostor, v katerem zares živimo, v katerem se družimo. Želela sva imeti dovolj veliko kuhinjsko površino, da smo skupaj tudi med kuhanjem. Pa tudi prostor, da skupaj gledamo TV. Otroka imata vsak svojo otroško sobo in svojo kopalnico. Zadošča nam zelo majhen utiliti, vendar je v njem prostor za vse, tudi za mačko. Najina spalnica je povezana s kopalnico.«
Mnogim predlogom sta arhitekta prisluhnila, s svojimi idejami pa sta stanovanje vsebinsko in funkcionalno nadgradila, tako da lastnica po več letih bivanja ocenjuje: »Radi smo doma, saj je k občutku, da je to naš dom, pomagal interier.«
Večstanovanjske zgradbe še niso začeli niti graditi, ko so lastnika in arhitekta že začeli načrtovati spremembe po njihovih merah. Te so zasnovali ob upoštevanju načrtov zgradbe in tlorisov, ki pa so omogočali prilagoditev vsega, razen osnovne kvadrature in osnovnih vodov.
Stanovanje meri dobrih 120 kvadratnih metrov, h katerim spada še 50 kvadratnih metrov velika terasa. Prav ta dodatni prostor omogoča zavidanja vredni razgled na ljubljanski grad, v nasprotni smeri pa celo na Krim.
Stanovanje se razširja čez celotno širino zgradbe in je postavljeno na rob tlorisa zgradbe, zato je osvetljeno s treh strani. Tloris stanovanja je organiziran okoli centralnega dnevnega prostora. Gre za odprti prostor, umeščen okrog inštalacijskega jedra v približni sredini stanovanja. Po obodu stanovanja so nanizani preostali prostori ‒ spalnica z lastno kopalnico, otroški sobi s kopalnicama, dnevni WC in utiliti.
V dnevnem prostoru družina preživi največ časa, zato sta si arhitekta prizadevala doseči različnost karakterjev posameznih enot tega prostora. Tako je kuhinjski otok transparentno oblikovan: črni kuhinjski korpusi lebdijo na tankih okvirjih iz jeklenih pohištvenih profilov. Strop nad otokom je dodatno spuščen, izveden je iz temnjenega ogledala. S tem so želeli vzbuditi spomin na nekdanje črne kuhinje v slovenskih domovih. Pravo nasprotje črnini je poleg stoječa zastekljena in osvetljena vinska vitrina, ki je obrnjena k jedilni mizi.
Za jedilno mizo je prostora za osem gostov. Družina ima navado, da vsaj enkrat dnevno vsi skupaj sedejo in jedo za to mizo.
Med posebnostmi dnevnega prostora so masivne kamnite police, pritrjene na vzdolžno steno. Nasproti pa steno krasi veliko slikarsko platno slikarja Andreje Geržina. V eni od otroških kopalnic vzbudi pozornost barisol, kar pomeni osvetljen strop. Prek lučk na stropu je napeto poslikano platno, z motivom, ki sta ga akademskemu slikarju Dimetu Temkovu predlagala otroka.
Tako kot v vseh stanovanjih v bloku je tudi v tem utilitiju umeščena toplotna črpalka, ki poskrbi za ogrevanje.
Terasa je obrnjena proti vzhodu. Zjutraj je osvetljena, popoldne pa na njej lahko opazujejo sončni zahod.
Obiskovalec se po ogledu tega stanovanja ne sprašuje več, zakaj sta se lastnika pri odločanju za novi dom raje odločila za stanovanje kot za novo hišo.
Fotografije: Blaž Jamšek
