Transportni zabojniki ali po domače kontejnerji so veliko bolj uporabni in praktični, kot si morda mislite. Iz njih po svetu gradijo imenitne hiše, takšne, ki jim na videz še zdaleč ne bi pripisali, da je bilo njihovo jedro nekdaj namenjeno transportu najrazličnejšega tovora.
Transportni zabojniki so požarno varni in vodoodporni, zaradi česar so imeniten gradbeni material. V dolžino merijo med 6 in 9 metrov, za transport (na vlakih, tovornjakih ali ladjah) pa jih običajno uporabljajo 10, največ 15 let, čeprav imajo mnogo daljšo življenjsko dobo. Ocenjuje se, da je po svetu med 14 in 24 milijonov praznih, upokojenih zabojnikov, ki pa so še vedno lahko uporabni, na primer za gradnjo vrhunskih modularnih hiš najrazličnejših oblik in velikosti.
Najmanjši zabojnik je lahko soba z okoli 10 kvadratnimi metri prostora. Osem velikih zabojnikov skupaj pa ustvari že dvonadstropno hišo s 130 kvadratnimi metri bivalne površine. In zagotovo lahko rečemo, da je takšen dom nenavaden, zanimiv, po vrhu pa še dokaj poceni.
Bi bila hiša iz zabojnikov lahko dobra izbira tudi za vas? Spodaj smo našteli nekaj njenih prednosti in slabosti, o katerih velja razmisliti pred odločitvijo.
Za
- Hitro: Zabojnike si lahko predstavljate kot nekakšne lego kocke, ki jih lahko med seboj hitro in poljubno sestavljate. Čas graditve takšne hiše se zato ne meri v letih, ampak prej v tednih in morda mesecih. V nekaterih primerih lahko hiša iz zabojnikov stoji že v 10 tednih, odvisno od tega, ali se izvedbe lotite sami in po svojih projektih ali imate za to najeto pomoč.
- Enostaven transport in namestitev: Po celem svetu obstaja sistem premikanja transportnih zabojnikov. Lahko z vlakom, tovornjakom ali ladjo. In ko zabojnik pride na želeno parcelo, ga je na pripravljene temelje relativno preprosto tudi pritrditi.
- Stroški: Ocenjuje se, da je hiša iz zabojnikov v primerjavi z drugimi izvedbami cenejša za 5 do 10 odstotkov. Prednost je tudi ta, da je večina stroškov s samimi zabojniki fiksnih in jih lahko predvidite vnaprej. Variabilni stroški pa ostajajo prevoz, priprava parcele, temelji, priključki …
- Recikliranje: Okoljevarstveni vidik kontejnerskega doma predstavlja ideja, da uporabite odpadek transportne industrije in ga spremenite v dom. Poleg tega je kontejnerje možno tudi reciklirati.
Proti
- Neučinkovito recikliranje: Po drugi strani pa nasprotniki tovrstne gradnje trdijo, da ponovna uporaba transportnih kontejnerjev ni vedno smiselna. Predvsem ne takrat, kadar so ti zabojniki v preveč slabem stanju, poškodovani in jih zato ni vredno reciklirati. Poleg tega je v njih veliko preveč jekla. Če bi zabojnik pretopili v jeklene stebre, bi jih dobili dovolj za 14 montažnih hiš enake velikosti, kot je zabojnik.
- Strukturni pomisleki: Transportni kontejner je zelo močan v kotih, vendar streha običajno ni dovolj trpežna, zato je treba zgraditi še dodatno streho, sploh če živite na tistih področjih, kjer pada sneg. Prva tako so valovite jeklene stene pomembne za stabilnost celotne strukture, kar pomeni, da če izrežete odprtine za okna, potrebujete dodatne ojačitve na stenah. In kadar želite spojiti dva ali več zabojnikov skupaj, ne gre brez varjenja, ki pa je lahko precej drago.
- Kaj je bilo v kontejnerju? Dostikrat tudi ne vemo, v kakšne namene je bil zabojnik uporabljen in kaj vse se je v njem shranjevalo. Lahko so bila to živila ali pa nevarni industrijski materiali. Tudi barve in zaključki, ki jih uporabljajo pri izdelavi transportnih kontejnerjev so industrijski, namenjeni prevozu in ne za bivanje. Vsebujejo lahko svinec in toksične pesticide.
- Prostor in oblika sta dokaj omejujoča. Zabojnik je oblikovan za čim lažji prevoz na vlaku, kar pomeni, da je ozek in vanj težko umestite običajno pohištvo.
- Izolacija: Kot zadnjo slabost naj omenimo stene zabojnika, ki niso dovolj izolativne za bivalne namene. Notranja izolacija zaradi že tako omejenega prostora ni smiselna, bolje se je odločiti za dodatno zunanjo izolacijsko plast. Vse to pa seveda nekoliko podraži sam projekt hiše.
Foto: Pinterest
