V osrčju mestnega jedra Slovenj Gradca stoji skoraj 120 let stara meščanska vila, svoj čas poimenovana Železnikarjeva vila. Stavbo z začetka minulega stoletja je pošteno načel zob časa, a s popolno preobrazbo so ji povrnili dostojanstvo in sijaj. Dobila je tudi novo ime – Villa Elizabeth.
Gre za eno od zgodovinsko najpomembnejših stavb v Slovenj Gradcu, katere letnica sega v leto 1906. Hiša je bila prvotno v lasti zdravnika dr. Vinka Železnikarja, ki je imel v njej tudi svojo ordinacijo, sicer pa velja za enega pomembnejših ustanoviteljev bolnišnice Slovenj Gradec. A z leti je vila v središču mestnega jedra začela samevati, njene zidove in notranjost pa je načel zob časa. Po zaslugi novih lastnikov je bila deležna temeljite preobrazbe, tako na zunaj kot tudi znotraj.
Pod prenovo objekta, sicer pod zaščito spomeniškega varstva, se podpisujejo Styria Arhitekti, medtem ko se je notranjost izoblikovala po zaslugi oblikovalcev Brigite Čas, Ane Črešnik in Aljaža Verčka. Pri prenovi so sledili smernicam spomeniškega varstva, zato je objekt po dolgih letih dobil svojo prvotno podobo. Fasada se lahko pohvali z vrsto detajlov, ki pričajo o veličini in pomembnosti objekta. Ker so bila stara okna in vrata dotrajana, so vgradili nova, ki so identične replike starih.
Hiša je bila pred prenovo v slabem stanju, zato je tudi v notranjosti doživela celovito prenovo. Ostala je le osnovna opečnata nosilna konstrukcija, ki pa so jo temu primerno protipotresno ojačali. Na srečo jim je uspelo ohraniti tudi stare tramove. Tisti, ki so v mansardi ostali vidni, so le osveženi in primerno zaščiteni. Inštalacije so uredili povsem na novo. Velik izziv je predstavljala ohranitev višine stropov v prostorih ‒ te namreč merijo med 3,3 in 3,5 m, v mansardi, ki je popolnoma na novo urejena za bivanje, tudi 6 m. Te jim je uspelo višinsko prilagoditi stopnišču, hkrati pa doseči dobro statično nosilnost in pod stropom speljati vse potrebne inštalacije.
Povsem so ohranili prvotno stopnišče, stopniščno ograjo so le lepo očistili in primerno zaščitili. Ometi so izdelani na novo, dodali so jim le štukature, ki pričajo o veličastnosti teh prostorov tudi nekoč. Med prenovo so odkrili tudi fresko, a je bila ta v tako slabem stanju, da jo je bilo nemogoče ohraniti. Po tleh se bohoti hrastov parket, položen v stilu ribje kosti, prostori pa se ogrevajo s talnim gretjem.
S prenovo je bila vila deležna tudi novega imena, krstili so jo v Villa Elizabeth. Novo ime se poklanja bližini cerkve sv. Elizabete. Na površini približno 1000 m2, kolikor meri bruto površina vile, so uredili prostore za turistično dejavnost s petimi stanovanji in atrijskim zasebnim vrtom s studiem, ki služi tudi kot recepcija.
Prednost pri obnovi so dali lokalnim obrtnikom in slovenskim oblikovalcem. Večina pohištva je sicer izdelanega po meri, pogled obiskovalcev v prostoru pa pritegnejo stoli Nika Kralja, ki sta jih lastnika našla v skladišču in dala obnoviti – ter posamezni oblikovalski izdelki izjemne Nike Zupanc.
Dodatno pa očara še čudovito urejen zasebni vrt, ki se razteza na 300 m2. Vrt je bil sprva delno pozidan, saj so na njem prejšnji lastniki pred leti postavili črno gradnjo, a ko so ob prenovi ves material odstranili, se je pokazala njegova prava veličina. Na dvorišču so odkrili tudi vodnjak, ki so ga ohranili in nadgradili z vodnim elementom, ki daje atriju prijetno zvočno kuliso. Atriju so dodali tudi element ognja ‒ kurišče, za druženje ob ognju, ki tako lepo zaokroža izjemno atraktiven zunanji ambient.
