Častitljiva stavba v srcu Ljubljane, čudoviti razgledi na staro mesto, znotraj pa pravi pravljični svet.
Podstrešje na Cankarjevem nabrežju, v neposredni bližini Tromostovja, je v svoji dolgi in pisani zgodovini videlo že marsikaj: sprva je bilo prazno, najbrž namenjeno hrambi; nato je bila v njem pisarna; čez čas je bil prvi dom mlademu paru, ki je tu širil svojo družino; danes pa gosti svojevrstne ptice selivke – popotnike, ki se v Ljubljani ustavijo za dan ali dva.
Najnovejši lastniki tega več kot 130 let starega podstrešja so prenovo izvedli pod taktirko Ane Gruden.
Ana Gruden je ena redkih slovenskih notranjih oblikovalk, ki svoj navdih neprestano črpa iz drugih kulturnih področij. Nabor njenih sodelavcev je z vsakim projektom širši, saj slikar, ilustrator, kipar, restavrator, oblikovalec in drugi umetniki postanejo enako ključni pri snovanju interierja kot sama stavba, kot naročnik ali končni uporabnik.
Ana je tudi tokrat – kot ji je v navadi – izhajala iz zgodovine stavbe. “Hiše, ki so starejše od mene in bodo živele še generacije dlje kot jaz, so objekti, ki jih obravnavam s spoštovanjem,” začne pogovor z nami. Zaradi častitljive starosti se je moral investitor prilagoditi objektu, in ne obratno, kot je v navadi. Vsi posegi so bili izvedeni precizno in premišljeno. “Najprej sem funkcionalno prerešetala tloris, da bi lahko maksimalno izkoristila bivanje v njem.” Dodala je galerijo z dodatno spalnico, premaknila vodne inštalacije za novo pozicijo kuhinje in uredila dve kopalnici. V spalnem in dnevnem prostoru je izpostavila izhoda na francoska balkona, ki nudita nepozaben razgled na staro Ljubljano: na strehe, nebo in ptice. Razgled je v Ani sprožil asociacijo: “Spomnila sem se slikarke, ki je ilustrirala Pepelko; ilustracij starih meščanskih hiš in ptic, ki letijo med njimi; deklice, ki v rokah drži gnezdo.” Ana je avtorico ilustracij, Alenko Sottler, povabila k sodelovanju.
Dve izbrani ilustraciji sta bili prenešeni na stensko tapeto; stanovanje pa je z njima dobilo popolnoma novo dimenzijo. Čeprav ilustraciji izvirata iz Pepelke – iz zgodbe o hrepenenju – pa delujeta tudi izven konteksta. Kot vsaka umetnost namreč tudi ti podobi rezonirata z vsakim opazovalcem drugače in v prostor vnašata močna, subjektivna občutja (občutja svobode, moči, zavetja in pripadanja); občutja, ki jih mnogokrat doživimo le skozi umetnost.
Te pravljične, mistične podobe – skupaj z izbranimi pohištvenimi kosi, kot so poslikane skrinje, rezljani stoli in druga notranja oprema kmečkih domov – enkratno dopolnjujejo skrivnostni, a kot gnezdo udobni podstrešni ambient.
Interier: Ana Gruden
Fotografije: Tamino Petelinšek
