Opremljanje majhnega stanovanja po navadi pomeni minimalizem pri izbiri pohištvenih kosov, ne pa tudi pri izbiri barv, vzorcev in tekstur.
Stanovanje starejše gospe v središču Ljubljane je bilo ob prvem obisku arhitektke Marjetke Pajk nagneteno s pohištvom. Zaradi tega je izgledalo majhno, temno in neurejeno.
Arhitektka je iz 42 m2 velikega stanovanja odstranila odvečno pohištvo, iz osrednjega prostora umaknila predelne omare ter premaknila vhod v stanovanje.
Zaradi pomanjkanja naravne svetlobe – stanovanje ima zgolj eno okno – je bila posebna pozornost posvečena zadostni umetni osvetlitvi stanovanja. Ta je dosežena s številnimi stropnimi svetili, dobro osvetljenimi ključnimi deli – jedilno mizo in kuhinjo – ter stoječimi in namiznimi lučmi, razporejenimi vzdolž celotnega stanovanja.
Kljub nenapisanemu pravilu, ki pravi, da temne barve prostor optično zmanjšajo, je arhitektka za ključne pohištvene kose pogumno posegla po črni barvi. V kombinaciji z belo in živo rumeno ter raznolikimi teksturami tekstila in tapet prostor kljub temu deluje iskriv in živahen.
