Vsi si radi odpočijemo oči na lepotah slovenske pokrajine; na skladnih domačijah, obraslih z zrelim vrtom; na domu, ki ga greje krušna peč ... Le komu se kdaj pa kdaj v misli ne prikrade želja po preprostejšem življenju v neokrnjeni naravi? Ustvarjalci oddaje Ambienti bodo v 12. sezoni sledili številnim Slovencem, ki so mestni vrvež zamenjali za podeželsko idilo, hkrati pa postavili tudi zgled, kako se lotiti prenove starejših podeželskih hiš.
Eksponentna rast cen nepremičnin v večjih slovenskih mestih počasi obrača večstoletni trend preseljevanja v urbana središča. Vse več družin se zavestno odloča svoje korenine pognati v manjših krajih; vse več starostnikov se v svojih najlepših letih vrača na vas. Ob številnih novogradnjah v predmestjih in na deželi pa se je v zadnjih letih povečalo tudi število spoštovanja vrednih prenov tipičnih slovenskih podeželskih hiš. V novi sezoni oddaje Ambienti njihovi lastniki razkrivajo, zakaj so se namesto novogradnje raje odločili za prenovo.
Za prenovo sta potrebna pogum in zavest
»Ko prenavljaš staro hišo, si lahko prepričan, da gre za stoodstotno zdravo bivalno okolje, ki spada v ta prostor. Za objekt, ki je močno premišljen,« za Ambiente pojasnjuje prof. dr. Živa Deu, strokovnjakinja na področju prenov, ki bo v oddaji predstavila oživljeno domačijo na Kozjanskem. »Življenje v stari hiši bo tudi zaradi patine, ki je ne moremo kupiti, prijetnejše, bolj navdihujoče.«
Vsekakor pa je za zahtevne prenove, ki jih budno spremlja Zavod za varstvo kulturne dediščine, potreben tudi precejšen pogum – a je bogato poplačan. »Morali smo izkopati vodnjak, saj v to območje nismo mogli potegniti vodovoda,« zgodbo o prenovi stare domačije v območju Triglavskega narodnega parka razkriva njena avtorica Jade van Baaren. »Uporabili smo lesene okenske okvirje, streho prekrili s tipičnimi strešniki … Zavod za varstvo kulturne dediščine je bil zelo strog pri prenovi, kot je tudi prav.« In čeprav je hiša navzven ohranila vse svoje tipične gorenjske značilnosti, pa je njen interier – zračen, sodoben, prostoren – prava protiutež stari školjki. In tudi dokaz, da je mogoče hkrati živeti v vsem sodobnem udobju in varovati slovensko stavbno dediščino.
»Na podeželju se umiriš in postaneš bolj prisoten«
V oddaji bo predstavljenih tudi več parov, ki so se na jesen življenja preselili nazaj v rodne hiše ali odročne vikende ter ob tem prenovili in dodobra posodobili več desetletij stare hiše. Čedalje pogostejše vračanje v naravo pa se zrcali tudi v oblikovanju vrtov, kjer v zadnjih letih prevladuje manj formalno oblikovanje. Tako bo v oddaji na ogled postavljenih več »divjih« vrtov, pri katerih se zunanje ureditve brez vidne meje zlivajo s podeželsko okolico ali pa same zase ustvarjajo majhna pribežališča kipeče narave znotraj gostejše pozidave.
Podeželsko bivanje pa s seboj prinese tudi številne pozitivne življenjske spremembe in bolj čuječe bivanje. Na »koncu sveta«, v Novem Kotu, bodo ustvarjalci oddaje Ambienti tako obiskali mlad par, Evo in Aljaža, ki sta bivanje v evropskih prestolnicah zamenjala za staro kajžarsko hišo. »Zavestno sva iskala odročen kraj, saj sva v njem videla priložnost. Nepremičnine so v takšnih območjih cenejše, zato sva lahko tu dobila kar največ v okviru najinega proračuna: tradicionalno hišo in gozd, ki naju oskrbuje z lesom,« pravi simpatični duo in dodaja: »Z leti postajajo pomembnejše drugačne vrednote – kakovostna, doma pridelana hrana, ekonomska upravičenost … Na podeželju se vse bolj umiri in postaneš veliko bolj prisoten v svojem življenju, bolj, kot si kadar koli bil.«
Oddaja Ambienti se na spored RTV Slovenija vrača v soboto, 11. septembra, ob 17.15, sezono pa bo sklenila jubilejna 150. oddaja. Ponovitve boste lahko ujeli ob nedeljah, sredah popoldne in četrtkih zvečer; oddajo in njene spremljevalne vsebine pa si boste lahko ogledali tudi na naši spletni strani.
