Nenavadna hiša v zaledju Opatije je igra dveh prostorskih občutij: v teren vkopana 'jama' varuje prebivalce pred silno naravo; medtem ko jim previsno 'gnezdo' omogoča uživanje v enkratnih razgledih.
Vile v zaledju Opatije imajo skrivnosten, dvojni karakter. Na cestno stran zaprte hiše nam vzbujajo radovednost, saj vemo, da se na gozdnato pokrajino in morje odpirajo povsem drugače, razkošneje; da za zidovi in kamnitimi fasadami skrivajo čarobne vrte in plavalne bazene; da se za ulično skromnostjo skriva nepredstavljiva odprtost – vse do horizonta. In prav skrivnostnost teh vil ustvarja napetost in navdušenje ob raziskovanju bogatega reškega predmestja.
Razkritje mistike
Ko se pripeljemo na dovoz enkratne sodobne hiše, naslonjene na strmo pobočje nad Reškim zalivom, občutimo njeno mističnost. Je skrivnostna, je razkošna, vzbuja neskončno radovednost. A radovednost nam hkrati tudi takoj poteši, saj se njena preprosta arhitekturna govorica bere kot odprta knjiga.
Ko stojimo zunaj hiše, si ne moremo pomagati, da vanjo ne bi strmeli. Tako nenavadna je, da prevzame naše vse čute. Občutimo njeno kamnito fasado, hlad dolge sence, piš vetra, ki zavija okoli vogalov te impozantne lebdeče skulpture. Vkopane spalnice podpirajo lebdečo dnevno sobo, ki na ploščad z bazenom meče velikodušno senco za tiste, ki počivajo pod njo. Ko smo znotraj hiše, nasprotno, hišo enostavno spregledamo: oči nam bežijo k čudovitim, uokvirjenim prizorom na opatijsko pokrajino.
“Ko se srečate z mladim človekom, ki se je dobršen del svojega življenja ukvarjal z robotiko, in ki želi zgraditi novi dom za svojo družino, a že v začetku iskreno pove, da se ne počuti udobno v osamljeni enodružinski hiši, veste, da je pred vami zelo zanimiv projekt; ali pa da od hiše, sodelovanja in projekta ne bo ničesar,” o začetku projekta pove arhitekt Idis Turato.
Po dolgih pogovorih, skicah in diagramih in po intenzivni študiji parcele in lastnika, je padla odločitev, da mora ta hiša spojiti dva – v arhitekturi redko spojena – elementa. Občutek zaščite in introvertiranosti jame na eni in občutek lebdenja, prebivanja v ptičjem gnezdu, na drugi strani. Tako je nastala popolnoma nenavadna enodružinska hiša, ki spaja tehnologijo, psihologijo bivanja in popolnoma izrablja enkratno lokacijo.
Hiša je tako izdelana iz dveh v tlorisu podobnih – ozkih, podolgovatih – a v karakterju povsem raznolikih enot. Vkopanega betonskega objekta in dolgega jeklenega kontejnerja, ki lovi ravnotežje na jami. Hiša s kar 17-metrskim konzolnim previsom se na eni strani zapira, na drugi pa odpira k različnim pogledom in vizuram.
Vkopana jama je pokrita z zemljino in zasajena s travo, fasada pa je obložena z klanim lokalnim kamnom; skozi male odprtine in okna se odpira na okolico in vrt. V senci konzole se ustvari zunanja dnevna soba, zaščitena pred soncem in dežjem; ki omogoča stalno bivanje, druženje, delo in počitek na prostem. Pod gnezdom in pred jamo, izven objekta, je center doma, je presečišče vseh (grajenih, naravnih in zaznavnih) elementov, ki sestavljajo ta nenavaden dom. Tu najdemo še bazen, idealen tako za rekreacijo kot za užitek.
Arhitektura: Idis Turato, Turato Architecture
Fotografije: Sandro Lendler, Ivan Dorotić, Želimir Gržančić
