Upokojeni avstralski par je našel svoj novi dom v naselju hiš, z značilno arhitekturo minulih stoletij. A kako naj bi arhitektura iz začetka minulega stoletja lahko zadovoljila potrebe sodobnega uporabnika? Arhitekt Mihaly Slocombe se je lotil zahtevnega izziva, saj je v subtilni prenovi hišo ohranil v stiku z njenimi koreninami, hkrati pa ustvaril prekrasen dom za nove lastnike – Glendo in Alistarja.
Enonadstropna hišica, zgrajena leta 1913 v predmestju Melbourna, je bila že v začetku devetdesetih let deležna manjše prenove in prizidka, v katerega so umestili novo kuhinjo in kopalnico. A dokaj neposrečen prizidek je posegel globoko v vrt in onemogočil dostop do naravne svetlobe. Po več kot desetletju bivanja v hiši so se tedanji lastniki odločili, da bi želeli najti bolj optimalne rešitve za preoblikovanje doma. Mlada družinica je potrebovala dodaten prostor, bolj odprt tloris, delo pa je zaupala arhitektu Mihalyju Slocombeju.
Za nov načrt so že pridobili urbanistično dovoljenje, še preden pa je prišlo do izvedbe načrtovane rešitve, se je družina odločila za selitev. Nova lastnika hiše sta bila pravo nasprotje mladi družini. Glenda in Alistair sta namreč upokojena zakonca, z odraslimi otroki in vnuki, ki sta se v Melbourne preselila iz velike podeželske hiše. To je zahtevalo prilagoditve obstoječih načrtov, predvsem pa preprostejšo paleto materialov in krčenje obsega gradnje.
Šest let trajajoči projekt je prinesel svež veter v sosesko, polno viktorijanskih hišic Carlton Northa. V želji, da ohranijo prvotni izgled hiše v namen ohranjanja lokalne dediščine, so se odločili za subtilno prenovo, ki je z ulice skorajda nevidna. Zato pa je toliko bolj občutna v notranjosti hišice. Hood House, kot so poimenovali projekt, spoštuje obstoječo dediščino, hkrati pa slavi spremembe. Rezultat je multifunkcionalen dom, ki je po eni strani zadržan in umirjen, po drugi pa prostoren, veličasten in odprt. Iz prvotno začrtane prenove, namenjene potrebam štiričlanske družine, je nastala rešitev, pisana na kožo starejšemu zakonskemu paru.
Z vhodne fasade goste pozdravi zadržana fasada tipične arhitekturne dediščine območja, a že ob prvem stiku z interierjem postane jasno, da zgodovina ostaja pred vrati. V interierju namreč prevladujejo sodobni trendi, ki poveličujejo slog s sredine minulega stoletja. Skrbno izbrani pohištveni kosi, znatna uporaba avstralskega lesa in belih površin ter umetniška dela narekujejo podobo novega doma. Presenečenje pa goste pričaka na skrajnem koncu, koder je urejen sodoben prizidek z igrivo cikcak streho in valovitim kovinskim pokrovom.
Hood House je z oblikovanjem zavezan okoljski trajnosti. S pasivno sončno zasnovo, sistemi za varčevanje z vodo in energijo ter materiali z nizko potratnostjo energije so arhitekti želeli hišico iz zgodovine pripraviti na prihodnost. Tudi v Avstraliji v arhitekturi velja vse večje zavedanje o problemu podnebnih sprememb, k temu pa znatno pripomorejo še vsakoletni uničujoči požari. Prav zaradi močne vročine v poletnih mesecih so okna usmerjena proti severu in vzhodu, dodatno pa zaščitena še z žaluzijami in zasloni iz perforirane pločevine. Notranji dimnik deluje kot toplotni dimnik, saj v poletnih mesecih črpa vroč zrak iz hiše in ga proti vrhu izpusti na prosto. Posebna pozornost v smislu trajnosti je posvečena tudi materialom, od recikliranih opek na zunanji steni do lokalnega trdega lesa. Ker je gradnja objekta oz. sama prenova velik davek tudi za okolje, so arhitekti lastnike spodbudili, da podprejo zasaditev 5 hektarjev dreves v avstralski divjini.
Fotografije: Tatjana Plitt
