Večja hiša pomeni večji začetni finančni vložek, večje tekoče stroške vzdrževanja, pa še manj prostega časa: hiša se namreč ne bo pospravljala in urejala sama! Kljub temu, da v Sloveniji primerno kvadraturo bivanja za štiričlansko družino ocenjujemo na 80 m2 (kolikor znaša povprečna velikost stanovanja po podatkih Eurostata), pa si gradimo najmanj dvakrat večje hiše. Čemu? Veliki hodniki, neuporabljene sobe in garaže le povečajo naše stroške, hkrati pa nas niti malo ne osrečujejo.
Zato smo danes izbrali osem najboljše zasnovanih majhnih hiš s celega sveta in jih pospremili s tlorisi, ki lahko služijo kot navdih za grajenje manjših, a bolj racionalnih in pametno načrtovanih hiš. Le-te nas s svojo majhno kvadraturo in obilico nepozidanega prostora okoli sebe spodbujajo, da več časa preživimo v družinskem krogu, v interakciji, na soncu in na svežem zraku; hkrati pa še zmanjšajo začetne stroške in stres ob vzdrževanju doma. Majhne hiše so čista sreča, pravzaprav!
Pločevinasta hiša
foto: David Barbour
Pločevinasta hiša, ki stoji na škotskem otoku Skye, je študija pametne porabe sredstev in preprostosti gradnje. Čeprav arhetipska dvokapnica spomni na preprosto, otroško sliko hiše, pa je hiša v resnici daleč od naivne: z velikimi okni se vizualno razširi v spektakularno pokrajino, zasnovana je tako, da jo lahko v lastni režiji postavi ena oseba, tloris v eni dolgi potezi reši vse nujne shranjevalne površine, medtem ko do slemena odprt volumen 70 m2 veliki hiši ponudi novo razsežnost. Zasnovali so jo v studiu Rural Design.
Hiša šotor
foto: Simon Devitt
Na Novi Zelandiji stoji trikotna hiša v izmeri 70 m2. V širšem spodnjem delu so umeščeni bivalni prostori, elegantno zavito stopnišče pa nas pripelje v spalnico z razgledom na drevesne krošnje. Streha kot šotorsko platno previsi teraso in tako ustvari še uporabno zunanjo površino. Avtor projekta je Chris Tate.
Gručasta koča
foto: Lars Petter Pettersen
Na Norveškem stoji hiša, ki kljub svojim skromnim 70 m2 deluje večja, prostornejša. Trije volumni, pokriti z dvokapnico, namreč ustvarjajo raznolike zunanje in notranje ambiente. V osrednjega so umeščeni bivalni prostori, medtem ko vsako od kril vsebuje spalnico in kopalnico. Vmes nastanejo uporabne terase, ki posamične prostore razširijo še na zunanjost. Avtorji projekta so Reiulf Ramsrad Arkitekter.
Tiha hiša
foto: Marie-Caroline Lucat
Francoski arhitekti Artelabo so zasnovali hišo na izjemno majhni parceli, iz katere pa se ponujajo prečudoviti pogledi na dolino. Ker je bilo zemljišče skromno, so se odločili celoto pozidati in odprte površine vključiti v projekt hiše. Objekt so zasnovali kot dvanajst polj, od katerih so kar štiri polja zunanji atriji in terase. Ostala polja zasedajo spalnice, kopalnice in večji osrednji prostor.
Urbana koča
foto: Stephen Goodenough
Naročnik je želel hišo, ki jo bo lahko umestil na majhno, 20×10 metrov veliko parcelo, hišo, ki se odpira navzven, ki je v obliki sodobna in hkrati cenovno ugodna. CoLab arhitekti so ustvarili urbano kočo z visokimi stropovi, obilico sončne svetlobe in pametno delitvijo na dve zamaknjeni enoti. Vse oblikovalske odločitve so pripomogle k temu, da hiša v resnici deluje večja, kot je.
Hiša z razgledom
foto: Sandra Pereznieto
V gozd umeščena hiša se proti gozdu zapira z enovito betonsko školjko, medtem ko se povsem odpre na čudovite razglede. Eno krilo hiše je namenjeno dvema spalnicama in kopalnici, drugi del pa bivalnim prostorom. Obe krili povezuje skupna terasa, namenjena užitkom in pogledom na urejeno okolico hiše. Hiša je velika 80 m2, arhitekti hiše pa so Cadaval & Sola-Morales.
Pravokotna hiša
foto: Federico Cairoli
90 m2 velika hiša v Urugvaju je zasnovana kot meja med naravnim in umetnim, med odprtim in zastrtim. Betonska školjka v sebi skriva zaporedno nanizane prostore – spalnice, kopalnico in bivalni prostor. Školjka objema tudi dolgo teraso, na katero se prostori v celoti odprejo z zložljivimi senčili. Zasnovali so jo MASA Arquitectos.
Bela hiša
foto: Hisao Suzuki
Hiša, zgrajena sredi polja, je samozadostna enota, v celoti obkrožena z visokim zidom. V notranjosti je 12 polj, od katerih je tretjina pokritih. Ostala polja so zasebne, nepokrite terase, na katere se odpirajo velike zasteklitve. Hiša, ki je tako velika 90 m2, je v svojem bistvu trikrat večja; saj prebivalcem ponuja enkratne, zasebne in uporabne zunanje prostore za preživljanje prostega časa. Hiša arhitekta Alberta Campa Baeze stoji v Španiji.
