V vasi nekje na Notranjskem stoji hiša, ki s ceste izgleda skromna, zasebna. Kot snežno bela skulptura, ki v vasi polni vrzel v sicer strnjeni vaški zidavi. Šele ko se sprehodimo po njej, nam pokaže svoj pravi obraz - odprt, razgiban in bogat.
Hiša, ki stoji v strnjenem naselju s tipično obcestno zazidavo, je postavljena na dolgo in ozko parcelo, ki je narekovala tloris družinskega doma. Ko se do hiše pripeljemo, nas pozdravita dva, proti vasi skorajda popolnoma zaprta dvokapna volumna. “Kot dve skulpturi lepo dopolnjujeta tipično obcestno pozidavo in se v svojih gabaritih nevsiljivo spajata z okoliškimi hišami,” začne pogovor z nami arhitektka hiše, Marjeta Černe iz Studia7, in nadaljuje: “hkrati pa hiši dodajata nov, minimalističen, a komplementaren značaj, ki bogati arhitekturno krajino svoje soseske.” Iskanje ravnotežja med usklajenostjo z okolico ter usklajenostjo s časom je namreč zahtevna naloga, sploh v vaškem kontekstu. A arhitektki je v tem primeru uspelo oboje: nastala je hiša, ki hkrati ujame duha časa, in subtilno zapolni vrzel v vasi, ki v svoji idilični podobi ostaja v času zamrznjena.
V manjšem obcestnem volumnu je garaža, večjega pa zavzemajo prostori družine. Vstopimo v slednjega. V veliki predsobi nas takoj pozdravi dvovišinsko okno z razgledom na zelenje. Vzdolž okna se nanizajo stopnice – sledimo jim v nadstropje, kamor je arhitektka umestila bivalne površine.
Z odločitvijo, da bivalne prostore postavi pod streho, je omogočila dvoje: prvič, da se dnevna soba kar najlepše poveže s čudovitim razgledom na Notranjsko, ki ga omogoča rahlo dvignjena parcela; ter drugič, da imajo tudi vse spalnice v pritličju omogočen izhod na vrt. A tudi dnevni prostor ni ostal brez zunanjih površin: na ravni strehi spalnic se namreč razprostira terasa, ki bivalni prostor skoraj podvoji. Iz terase se spustimo na vrt, kjer kraljuje bazen; protagonizem pa mu – sploh v večernih urah – jemlje letna kuhinja s senčnico.
“Okoli bazena kot centralnega elementa se nizajo različni zunanji ambienti za bivanje, ki jih oblikujejo različni nivoji, veliko stekla, stopnice in bogata mešanica materialov in barv. Orkestracija različnih, a usklajenih podrobnosti ponuja raznolike ambiente z lepimi pogledi – na hišo, bazen, vrt in okolico, na čudovito pokrajino Notranjske,” pove arhitektka, ki je za svoje naročnike ustvarila kakovostno oazo bivanja.
Ozremo se nazaj na hišo: veliki leseni paneli, ki se po vodilih vozijo sem ter tja po terasi, zastirajo hišo pred južnim soncem ter spreminjajo njeno podobo skozi dan.
V dnevnem prostoru vlada bogat dialog materialov: neobdelan, brušen beton (gladek, rahlo odseven in grobo razdeljen), se spogleduje z grobo brušenim hrastom, ki nastopa v obliki tlaka in nekaterih detajlov. Prostor preseka tristranski skulpturalni kamin, ki bivalni del hiše deli na funkcionalne enote – kuhinjo, jedilnico in dnevno sobo – hkrati pa jih ognjišče združuje in povezuje. Posamezni poudarki so izdelani v črni barvi, ki v prostor prinaša brezčasno eleganco. Arhitektka razloži, kako je snovala notranjo opremo: “Izkušnja notranjosti se odraža v harmoniji, ravnotežju in še enkrat – v pogledih, ki te vodijo skozi celotno arhitekturo. Pogledi na minimalistično oblikovane prostore, s premišljeno zasnovo, izdelanimi detajli, arhitekturnimi poudarki, pogledi na osvežujoč bazen iz spalnic ali neskončen pogled na pokrajino in sončni zahod iz bivalnih prostorov.”
Arhitektura: Studio7, Marjeta Černe
Fotografije: Miran Kambič, Marjeta Černe, Stanko Gruden
