Več kot 120 let stara s slamo krita hiša na severu Nemčije je s temeljito prenovo dobila nov šarm. Hišica, ki je pred tem propadala, je po zaslugi arhitektov Jana Henrika Jansena in Marshalla Blecherja v sveži podobi vstopila v novo obdobje.
Hišo, ki leži ob robu rezervata Geltinger Birk, so pred več kot stoletjem postavili krošnjarji, ki so jo uporabljali za svoje potrebe in bivanje. Tradicionalna slamnata hiša na severu Nemčije je nato dolgo časa samevala, šele zakonca iz Hamburga pa sta v njej videla pravi potencial. V dotrajanem objektu sta prepoznala spoštovanja vredno dediščino, ki jo je bilo treba ohraniti.
Izziv prenove sta zaupala kopenhagenskemu arhitekturnemu biroju, ki se je odločil za temeljito obnovo, vključno z obnovo prvotne fasade in notranjo postavitvijo. Ob dotrajani hišici je bil postavljen lesen svinjak, ki pa so ga za potrebe novih lastnikov nadomestili s sodobnim zastekljenim prizidkom, s čimer so ustvarili prostor za potopljen bivalni del.
Objekt so med prenovo popolnoma »slekli«, razstavili so tudi opečnate stene in prvotne temelje nadomestili z betonskimi. Slamnato streho, ki ji je že davno potekla življenjska doba, so zamenjali. Ohranili so prvotne odprtine, vanje so umestili le nova okna. Z diskretno dnevno sobo v jekleni konstrukciji, ki so jo umestili pod napušč slamnate strehe, so hišo še dodatno razširili in tako pridobili uporabno površino.
V notranjosti je bil prostor poprej precej nizek, zato so odstranili prvo nadstropje in bivalni del odprli do ostrešja. Izpostavili so stropne tramove in nanje namestili nizko viseče luči, ki osvetljujejo osrednji kuhinjski otok. Za učinek presenečenja so v sklopu bivalnega dela oblikovali nišo, v katero so umestili udobno ležišče v zeleni tkanini.
V sklopu objekta so uredili tudi dva spalna prostora na severovzhodnem delu hiše. Prva spalnica z lastno kopalnico je v pritličju, druga v nadstropju tik nad njo. V južni vogal hiše so umestili servisne prostore in kopalnico.
Skrbno so izbrali tudi vgrajene materiale. Hrastov tlak se ponekod dviguje tudi po steni do stropa in se lepo dopolnjuje s tradicionalnim ilovnatim ometom. Boljšo energetsko učinkovitost so dosegli s talnim ogrevanjem in trojno zasteklitvijo oken. Projekt je bil izveden s podporo lokalnega arhitekturnega urada FF Arkitekten. Koča, ki se trenutno uporablja za vikend zatočišče, je s svežo podobo postala še bolj privlačna, zato se par ob upokojitvi namerava vanjo preseliti kar za stalno.
Fotografije: Jose Campos
