Več kot 70 % našega stavbnega fonda je starejšega od trideset let. Skoraj tretjina naj bi bila celo neprimerna za bivanje - zaradi konstrukcijskih nepravilnosti, vlage ipd. -, kar nas umešča na najslabše mesto v Evropi. Nič čudnega: stanovanjska politika izpred pol stoletja je po eni strani družinam omogočila svojo hišo z vrtom, po drugi pa so bile te iste hiše večinoma zgrajene v lastni režiji in iz manj kvalitetnih materialov, kar se jim danes že zelo pozna.
Stisko, ki spremlja prenovo starejše nepremičnine, najlažje oriše naslednja anekdota, ki so nam jo na snamenju ene izmed oddaj Ambienti zaupali RIBA arhitekti. Ko so namreč prvič prišli na ogled vrstne hiše iz 70. let, ki jo je kupila mlada družina, je lastnica obstala zunaj, na vrtu. Odklonila je vstop – v lastno hišo! -, rekoč, da se ji zdi grozna. Arhitekti v notranjosti niso odkrili nič posebnega – le številne dotrajane in temačne prostore, ki pač pritečejo skoraj pol stoletja stari hiši, ki še nikoli doslej ni bila prenovljena. Naročnica pa je zatrjevala, da ta hiša ne bo njen dom, dokler ne postane nekaj prav posebnega.
Slovenci zadnja leta zagnano prenavljamo: izkoriščamo neogrevane mansarde v hišah svojih staršev, obnavljamo stare domačije ter preurejamo garaže v udobne domove za odskok. In ne – ni modna muha. Po podatkih Statističnega urada RS je bilo leta 2015 v Sloveniji nekaj več kot 845 tisoč stanovanjskih enot, gospodinjstev pa le 820 tisoč. Kar smo v zadnjem stoletju sezidali, nam torej več kot zadostuje, našemu stavbnemu fondu moramo zgolj podaljšati rok uporabe – z zglednimi in primernimi prenovami.
V vseh letih ustvarjanja oddaje Ambienti smo videli kar precej neverjetnih prenov, kolegi arhitekti, ki za posamičnimi projekti stojijo, pa so z nami delili nekaj svojih skrivnosti, s katerimi iz dotrajanih prostorov naredijo presežne domove.
Lotite se vsega hkrati
Čeprav se zdi na prvi pogled postopna prenova bolj ekonomična, velja ravno nasprotno – postopne prenove so dolgotrajne in stresne in ker dela nikoli niso (zares) zaključena, tudi ne prinesejo tistega občutka ponosa in zadovoljstva, ki ga dobimo s celostno prenovo. Raje sledite zgledu starejšega para, ki si je kot dobro popotnico za tretje življenjsko obdobje zaželel prenove svojega stanovanja iz 30. let. Arhitektka Meta Kutin je z enovitim in doslednim konceptom omogočila osredotočeno prenovo, ki je stanovanje na mah pomladilo za osem desetletij, paru pa izpolnilo željo po lepem in prefinjenem bivanju.
Prej in potem: prenova ljubljanskega stanovanja iz 30. let prejšnjega stoletja. Arhitektura: Meta Kutin, mKutin arhitektura, foto: Janez Marolt, arhiv avtorjev
Povezujte prostore
Največje spremembe v vašem domu ne bodo prinesle nove ploščice ali novi kuhinjski elementi, pač pa nova prostorska ali socialna dimenzija. Arhitekti iz studia Triiije so tako z manjšimi rušitvami v stanovanju iz zgodnjega 20. stoletja zasnovali povsem krožen tloris: vsi prostori, od kuhinje pa do spalnice, so zdaj umeščeni v njegovo sredico, medtem ko se da po obodu – z razgledom na ljubljanske ulice – prosto prehajati. Stanovanje je na mah postalo svetlejše in bolj prijazno do razgibanega življenjskega sloga mladega para, ki si je tu uredil svoj dom.
Prej in potem: prenova staromeščanskega stanovanja v Ljubljani. Arhitektura: Triiije, foto: Matevž Paternoster, arhiv avtorjev
Razmišljajte izven ustaljenih okvirjev
Nova gradbena tehnologija omogoča številne rešitve, ki premikajo meje mogočega. Videli smo že staromeščnasko stanovanje, ki je ostalo brez vseh notranjih sten ali pa stanovanje pod streho, osvetljeno zgolj s strešnimi okni. Najbolj pa nas je prepričala prenova štiristo let starega hleva v prelepo počitniško rezidenco, pod katero sta se podpisala arhitekta Lucija Penko in Rok Žnidaršič. V celoti ohranjena obstoječa struktura je postala lupina, v katero sta arhitekta nežno umestila tehnološko povsem sodoben interier.
Prej in potem: prenova štiristo let starega gospodarskega objekta v sodobno počitniško rezidenco. Arhitektura: Rok Žnidaršič (Medprostor d.o.o.) in Lucija Penko, foto: Janez Marolt, arhiv avtorjev
Ohranite, kar je kvalitetnega
Vsak arhitekturni element ‘s patino’ – kamniti zidovi, strešni tramovi, originalen parket – bo v vaš dom vnesel nekaj žlahtnosti in nostalgije, predvsem pa se bo poklonil svojemu času in svojim graditeljem. V Studiu Drevo so murgelsko hišo, ki je že v času svoje izgranje veljala za nadstandardno, odprli vse do strehe in razkrili žebljane lesene nosilce ostrešja, jih prebarvali na belo in jim dovolili, da postanejo osnovni arhitekturni poudarek sicer umirjeno opremljene hiše.
Prej in potem: prenova murgelske vrstne hiše. Arhitektura: Nadja Pfeifer, oblikovanje: Dejan Pfeifer, oba Studio Drevo, foto: Jaka Babnik, arhiv avtorjev
Zaželite si nekaj posebnega
Se še spomnite uvodne anekdote? Lastnica, ki sprva ni želela vstopiti v mračno in zastarano vrstno hišo, je bila po njeni prenovi tako zelo navdušena nad rezultatom, da sploh ni oklevala, ko smo se s kamerami na ramenih pojavili pred njenim pragom. RIBA arhitekti so prostore so med seboj povezali v vse smeri – vertikalno in horizontalno -, jih odprli proti vrtu, hišo pa hkrati še energetsko sanirali. Tisto nekaj posebnega pa so družini zagotovili s posebnim presenečenjem: kar tronadstropnim vertikalnim prebojem, ki v prostor prinese obilico svetlobe in med seboj poveže prej strogo ločene prostore. Hiša pa je s to prenovo postala vzorčen primer prenove socialističnega stavbnega fonda.
Prej in potem: prenova vrstne hiše iz 70. let. Arhitektura: RIBA arhitekti, foto: Janez Marolt, arhiv avtorjev
Še več zglednih prenov vam pokažemo v novi sezoni oddaje Ambienti, ki na spored RTV SLO ponovno prihaja 9. marca ob 18h. Do takrat pa se beremo na naši spletni strani, kjer boste na enem mestu našli zbirko več kot tristo slovenskih domov, ki vas bodo gotovo navdihnili za prenovo po vaši meri.
