Noži še zdaleč niso le nepogrešljiv pripomoček v kuhinji, temveč se vse bolj ceni tudi njihova estetska vrednost in dolge ure dela, ki so potrebne za izdelavo enega samega noža. Marko Forte je mladenič, ki se je potopil v skrivnostni in z dolgo obrtniško tradicijo prežet svet nožarstva ter ustanovil lastno znamko SIKURI studio.
Marko je odraščal v majhnem zaselku slovenske Istre, imenovanem Sikuri, katerega ime mu je pozneje služilo tudi za inspiracijo pri snovanju znamke. Ljudje v teh predelih so med seboj tesno povezani, prav tako tudi z naravo. Otroštvo je preživel med oljčnimi nasadi, rad pa se je smukal tudi po očetovi delavnici. In vse te podobe iz otroštva nosi s seboj še danes, kar je razvidno tudi iz logotipa znamke SIKURI studio. Čeprav ga je življenjska pot pozneje vodila v Poljansko dolino, misel na otroštvo v Istri ostaja ves čas močno zasidrana v njegovem srcu.
Že od nekdaj ga je zanimalo praktično delo, zato se je po koncu študija na Naravoslovnotehniški fakulteti v Ljubljani, smer Materiali in metalurgija, osredotočil na obrt. Že med študijem se je ljubiteljsko ukvarjal z restavriranjem starega pohištva, kjer je še bolj ozavestil pomen estetike v uporabnih predmetih. Zanimalo ga je tudi nožarstvo. Osnovnih praktičnih znanj iz površinske obdelave se je učil pri mojstru kovaču Jožetu Krmelju, precej znanja o vrsti jekel in toplotni obdelavi pa je posrkal že med študijem. Njegova ljubezen do lepega izvira še iz otroških let, ko se je smukal po očetovi delavnici.
»Najverjetneje pa se je ta odnos do predmetov začel že veliko prej, v času, ko sem se kot otrok igral z očetovim orodjem. Čeprav orodje ni bilo posebno oblikovano, sem si predstavljal, da imajo ti predmeti svoje vloge in navduševala me je njihova oblika, razne teksture, barve in nasploh materiali, iz katerih so bili izdelani. Zanimivo mi je bilo, da iz naravnega materiala, kot je recimo surov, neobdelan kos lesa, nastane uporabno orodje,« se spominja Marko.
Želja po oblikovanju izdelkov z visoko estetsko vrednostjo ga žene tudi v nožarski obrti, pri čemer pa ne gre zanemariti njihove prvotne funkcije. Pri svojih izdelkih še vedno izhaja iz namembnosti, iz tega, kako bo določen izdelek uporabljen, čemur prilagodi vrsto jekla, geometrijo rezila in obliko ročaja. Za pomoč se je povezal z metalurškim inštitutom v Ljubljani, kjer so mu priskočili na pomoč z reciklažo jekel in pri testiranju trdote. Največ pa se je naučil iz lastnih napak in po ogromno vloženega časa ter številnih poskusih. Nekaterih bolj, drugih manj uspešnih.
»Nož je predvsem uporabno orodje za vsak dan, to je osnovno vodilo, vendar sem prepričan, da estetskost pripomore k prijetnejši uporabi predmeta,« nam zaupa.
Pri izdelavi ročajev najraje posega po lokalnih lesnih vrstah, kot sta oljka in oreh, vse pogosteje pa uporablja tudi les, ki ga najde prosto v naravi. Tega s stabiliziranjem ponovno naredi uporabnega, saj se z impregnacijo izboljšajo lastnosti materiala. Ročajev pa ne izdeluje le iz lesa, temveč posega tudi po manj konvencionalnih materialih, kot so kompoziti, reciklirani materiali itd.
»Za izdelavo enega noža povprečno porabim od 10 do 15 ur. Seveda je vse odvisno od vrste jekla, kompleksnosti izdelave, materiala ročaja … Izdelava specifičnih nožev pa lahko traja tudi več dni, če kombiniram različne materiale, saj vmesne stopnje zahtevajo dodatne procese obdelave,« nam več o časovnici izdelave pove mladenič in ob tem razkrije, da je proces iskanja ideje pogosto časovno bolj zahteven: »Idejo pa razvijam počasneje, včasih živi z menoj dlje časa, preden zamisel preide v skico, saj navdih lahko pride iz najrazličnejših podob ali včasih celo iz samega materiala.«
Idej in načrtov za prihodnost mu ne manjka. Rad sodeluje z različnimi obrtniki in oblikovalci, saj, po njegovih besedah, na tak način nastajajo novi izzivi, kar je vedno dobro. Za prihodnost bi si želel še več takšnih sodelovanj, saj se je iz njih v preteklosti precej naučil in nadgradil svoje znanje, ideje.
»Svobodo v oblikovanju mi predstavlja tudi občasen odmik od nožev h kuhinjskim pripomočkom, kot so lesene deske, kuhalnice in magneti za nože. Na tak način dobim nove ideje in gradim celovitejši nabor izdelkov,« še zaključi Marko.
Fotografije: Darko Sintič, Rok Petelin, osebni arhiv
