Zmagovalni natečajni projekt slovenskega paviljona za svetovno razstavo EXPO 2025 OSAKA je prejel glavno nagrado na mednarodnem natečaju Buildner UNBUILT AWARD 2024, ki izpostavlja vizionarske, še nerealizirane arhitekturne projekte s svetovnim vplivom.
Projekt, pod katerega se podpisuje priznani slovenski biro Dekleva Gregorič arhitekti, je s svojo izrazito trajnostno in krožno zasnovo, inovativnim »zero-waste« pristopom ter estetsko in tehnično izjemno rešitvijo prepričal mednarodno žirijo v sestavi vodilnih strokovnjakov iz Neri&Hu, Mecanoo, MOS in ArchDaily.
Paviljon ostaja neuresničen
Čeprav je projekt zmagal na javnem arhitekturnem natečaju za slovenski paviljon, ne bo realiziran. Sredstva, prvotno namenjena njegovi izvedbi, so bila namreč po uničujočih poplavah poleti 2023 preusmerjena v odpravo posledic naravne nesreče.
Kljub temu pa ostaja arhitekturna zasnova paviljona pomemben mejnik in dokaz inovativnosti slovenskega prostora. Paviljon namreč pooseblja okoljsko odgovornost Slovenije kot »zelenega srca Evrope« – izstopa z uporabo najete strukture, začasnega nasada dreves, ki na strehi tvori simbolni slovenski gozd, in radikalnim zmanjšanjem emisij kar za 87.600 kg CO₂.
Vizija trajnosti, pot v prihodnost arhitekture
Nagrada Buildner UNBUILT Award 2024 potrjuje vrednost arhitekture kot orodja za spremembe in spodbuja premislek o prihodnosti gradnje. Projekt Dekleva Gregorič arhitektov uteleša trajnostno vizijo z mednarodnim dosegom, ki ne le sledi sodobnim ekološkim smernicam, temveč jih aktivno preoblikuje.
Več o projektu
Namesto gradnje novega trajnostnega lesenega paviljona iz križno lepljenega lesa CLT, ki bi potreboval izdelavo, prevoz na Japonsko, sestavitev, razstavitev in prevoz nazaj v Slovenijo, v biroju Dekleva Gregorič arhitekti predlagajo najem lokalne nosilne konstrukcije (sistem gradbenih odrov). S tem bi bistveno zmanjšali ogljični odtis, ocenjujejo, da kar za približno 87.600 kg CO2.
Glavno vodilo pri oblikovanju poti paviljona bi bila univerzalna dostopnost. »Paviljon brez stopnic, pot preko sistema položnih lesenih klančin je enakovredna za vse in popelje obiskovalca od razstavnega prostora in naprej vse do slovenskega gozda na strehi z izkušnjo edinstvene lokalne kulinarike. Gozd hkrati zagotavlja senco in zavetje ter ponuja poglobljeno doživetje bogate naravne dediščine našega naroda. Še ena klančina vodi navzdol proti trgovini in baru pred izhodom. Krožna pot služi kot potovanje po topografiji Slovenije. Pot prek sistema nagnjenih ramp zagotavlja enako izkušnjo za vse obiskovalce in tako prikazuje vidik družbene trajnosti,« opisujejo arhitekti, ki so pri projektu upoštevali tudi številna trajnostna načela in zmanjšanja odpadkov.
Vizualizacije: Dekleva Gregorič arhitekti
