Ključni elementi provansalske kuhinje so domačnost, udobje in praktičnost. Poleg tega pa so čudovito izdelane kuhinje, ki se navdihujejo v ruralnem življenju, še prava paša za oči. Danes smo za vas raziskali, kako ustvariti provansalsko kuhinjo in kako v dom vnesti nekaj francoskega šarma.
Francoski podeželski slog ima svoje korenine v začetku 17. stoletja, ko so premožnejši francoski meščani kupovali počitniške ruralne hiše. Vanje so nato vnesli bolj sproščeno različico pariškega šika, ki se je navdihovala v barvah, okusih in tradicionalni notranji opremi provansalske regije. Priljubljenost tega sloga se od takrat širi – najprej so ga posvojili boemi, kmalu za njimi pa celotna Evropa. Nič čudnega – francoski podeželski slog v naše hiše vnaša posebno energijo, spokojnost in užitek.
Prvič: stik z naravo
Provansalska kuhinja je po navadi umeščena tik ob vrt, na katerem najdemo sezonsko zelenjavo, oblicio začimbnic in dišavnic. Nanj se odpira z velikimi vrati in okni in v toplejših mesecih postane del zunanjosti. Kuharice v škornjih vanj prinašajo še neopran korenček, šop sveže rezanega cvetja, kdaj pa kdaj v kuhinjo priteče še kakšna kokoš.
Ta lastnost – sicer skupna vsem podeželskim tradicionalnim hišam – s seboj prinese tudi pametno izbiro materialov. Ker je kuhinja praktično podaljšek zunanjega prostora, so tudi tlaki trpežnejši – na tleh skoraj brez izjeme najdemo kamen, opeko ali barvito keramiko. Delovni pulti so velikokrat kamniti ali izdelani iz masivnega lesa, kuhinjske stene pa so pred madeži zaščitene s keramiko ali kamnom. Včasih v prostor grobost narave vnese še odkrita kamnita stena ali pa masivna, ščetkana miza, ki hkrati služi kot kuhinjski otok.
Drugič: stik z obrtjo
Na grobo podlago trpežnih materialov pa je nato vnesen malo drugačen, bolj umetelen kuhinjski niz. Ker so francoski podeželski slog ustvarili meščani, navajeni elegantnega in razkošno izdelanega pohištva, tudi provansalskim kuhinjam ne manjka tistega je ne sais quoi. Kuhinjski elementi so navadno izdelani iz masivnega lesa, profilirani in s profilnim zaključkom proti stropu. Ne manjkajo niti masivne, izrezljane nožice in umetelni ročaji.
Da pa bi pariški šik malo omilili, je barvna paleta nekoliko bolj naravna, povzeta iz okoliške pokrajine. Ne manjka bež tonov, včasih pa nas presenetijo metino zelena, barva sivke ali morsko modra.
Tretjič: stik s hrano
Kulinarika francoskega juga praviloma temelji na sezonski hrani, pripravljeni na tisoč in en način: od hitrih solat do počasi kuhajočih se obar, od morske hrane pa do divjačine, od začinjene zelenjave pa do preprostih omlet … Zato ni čudno, da kuharice v Provansi na prvo mesto – pred funkcionalnostjo in estetiko kuhinje – postavljajo hrano.
Provansalska kuhinja je opremljena za ljubiteljsko kuhanje: navadno se v njej bohotita globok umivalnik, v katerem bi lahko odrli zajca ali oskubili kokoš, ter velik štedilnik, na katerem se hkrati pripravlja več jedi. Ko zmanjka prostora za posode – vsaka jed zahteva točno določeno posodo za pripravo – jo obesijo na steno, jo razstavijo na odprtih policah ali postavijo na posebno stalažo – v vsakem primeru so posoda, kuhalnice in servisni pribor na dosegu roke. Ker je estetika pripravljene hrane zelo pomembna, je tudi posoda vedno lepa – od ročno poslikanih krožnikov do umetelno izdelanih keramičnih skled. Pribor tako vsekakor tretirajo kot svojevrsten dekorativni element kuhinje.
V kuhinji niti ne sme manjkati svežih zelišč, ki so vedno pri roki kuharici: postavljena so kar na kuhinjski pult ali okensko polico, zasajena v enostavnih keramičnih lončkih.
Četrtič: stik z družino
Ker je priprava hrane pomemben del francoske kulture, v njej velikokrat sodeluje celotna družina in občasni gostje. Kuhinja mora zato biti dovolj prostorna, da zagotovi prostor večji družbi. Prostorska zagata je velikokrat rešena s kuhinjskim otokom oziroma – v preprostejši različici – z veliko mizo, ki lahko hkrati služi kot kuhinjski otok in jedilna miza. Pod njo je večkrat spravljena dodatna posoda (tista, za katero res ni bilo več prostora ob štedilniku), okoli nje so zvrščeni udobni stoli, ne manjka pa niti velik podeželski lestenec, nekoč okrašen s svečami, zdaj pa z varčnejšimi sijalkami.
Petič: stik s preprostim, počasnim življenjem
Ko pride do dekoracije, podeželski slog ne komplicira. Preproste pletene košare, barvite zavese, enostavna svetila, skleda polna sadja ter šop cvetja bodo dovolj. Tisti malo zahtevnejši bodo posegli po izdelkih ročne obrti: tkanem lanenem prtu, uokvirjeni skici pokrajine, vintage svečnikih ali pa ročno poslikani keramični oblogi za štedilnikom.
Poustvarjanje provansalskega sloga v sodobni arhitekturi je lahko težavno, saj ima le-ta globoke korenine v kulturi in navadah pokrajine, iz katerih izhaja. Zato ga je kopirati nemogoče. Vsekakor pa se da poustvariti njegov šarm, ki v sebi nosi esenco dobrega življenja: vse kar potrebujemo, je okusen obrok v krogu prijateljev in v domačem ambientu.
Fotografije: Pinterest
