Na kaj moramo biti pozorni, ko snujemo kuhinjski otok? V prispevku najdete ideje, nasvete in zglede, ilustrirane s primeri iz slovenskih domov.
Si sploh še predstavljate kuhinjo brez kuhinjskega otoka? Mi težko: na ogledu več sto slovenskih interierjev skoraj nismo naleteli na kuhinjo brez tega osrednjega, domačnega kotička, kjer lastniki popijejo jutranjo kavo, zabavajo svoje goste in pripravljajo najljubše obroke.
Kuhinjski otok ni novost: večina kuhinjskih opravil je že od nekdaj potekala na jedilni mizi v središču osrednjega bivalnega prostora – hiše. Otok je z razvojem sodobnejših bivalnih tipologij počasi izginil, saj so ga zamenjale manjše, skrite galerijske kuhinje, danes pa – zaradi združevanja priprave hrane, njenega uživanja in ostalih aktivnosti družine v osrednji bivalni prostor – doživlja velik povratek.
Seveda pa mora otok, kot osrednji element enega najbolj intimnih obredov družinskega življenja, izražati vašo osebnost; hkrati pa seveda upoštevati vse tehnične in tehnološke zahteve sodobne priprave hrane. Za vas smo zbrali nekaj nasvetov, idej ter vodil, kako se lotiti snovanja vašega idealnega kuhinjskega otoka.
Postavitev: upoštevajte dani prostor, vaše potrebe ter ergonomijo
Poznamo več postavitev kuhinjskega otoka: lahko je centralni, izmaknjen, se stika s steno (polotok), v prostor pa lahko umestimo celo dva otoka, s čimer ustvarimo centralno kuhinjo. Pazimo, da otok ne bo preveč oddaljen od osnovne kuhinjske površine – 90 centimetrov je ergonomsko najoptimalnejša razdalja (da se kuharica med pripravo hrane ne nahodi preveč, temveč obrok pripravi z nekaj obrati), upoštevati pa je potrebno seveda tudi odpiranje omaric – nočemo, da bi se vratca ene omarice zaletela v odprt predalnik na nasprotnem bregu.
Upoštevamo seveda tudi svoje potrebe: koliko dodatne delovne površine potrebujemo, ali želimo otok uporabljati kot jedilno mizo ali bar, pa tudi, ali želimo na otoku imeti funkcionalno kuhinjsko opremo, kot so štedilnik, pečica in korito.
Otok s koritom ali štedilnikom
Če je otok brez korita ali štedilnika in je v prvi vrsti namenjen pripravi in strežbi hrane, je njegova zasnova lahko dosti preprostejša. Ne le, da ni potreben razvod inštalacij po tleh in stropu, otok je lahko zasnovan transparentno, lebdeče ali kot preprosta visoka miza.
Če pa se odločimo, da bi želeli med kuho in pomivanjem posode gledati v prostor, pa to s seboj pripelje nekaj pomembnih oblikovalskih odločitev.
Če vgrajujemo korito, moramo v isti niz vgraditi tudi pomivalni stroj. Poleg razvoda vodovodnih inštalacij ter elektrike pod tlakom, potrebujemo še kvalitetno osvetlitev s stropa, ki bo zagotavljala učinkovito delo. Svetlobo s stropa zagotovite z vizualnim poudarkom – najbolje z visečimi svetili nad celotno delovno površino. Ker bo korito na izpostavljenem mestu, izberemo kvalitetnega; zelo zanimiv je tudi brezšivni prehod iz delovne površine v korito (kar omogočajo pulti iz kerrocka, kamna in inoxa). Izberemo izstopajočo armaturo, ki bo pritegnila poglede. Pult dekoriramo z vazami s sveže rezanim cvetjem ali začimbnim vrtom.
Če se odločimo za kuhinjski otok s štedilnikom, prav tako potrebujemo razvod elektrike in osvetlitev od zgoraj. Če se odločimo za visečo kuhinjsko napo (izberemo takšno, ki bo ustrezala proporcem kuhinje), bo le-ta že zagotavljala primerno osvetlitev delovne površine; če izberemo potopno napo, pa nad kuhalno površino nujno namestimo tudi viseče svetilo z dovolj močno žarnico v beli ali topli barvi. Izbiramo lahko med plinskim ali električnim štedilnikom, čemur prilagodimo tudi izbiro nape: plinski, ki ga v zadnjem času vgrajujejo predvsem profesionalni kuharji, naj bo opremljen z mogočno in izstopajočo napo, medtem ko bo električnemu bolj pristajal minimalističen dizajn. Dekoriramo s kuharskimi knjigami in izborom olj in začimb za pripravo hrane.
Otok: del celote ali svoj element?
Večinoma so kuhinje opremljene enotno, tako, da so materiali omaric in pulta na osnovnem nizu in otoku usklajeni. To nam zagotovi nekakšno anonimnost otoka – le-tega dojemamo kot integralni del kuhinje, s čimer ustvarimo enovito funkcionalno enoto znotraj dnevno-bivalnega prostora. Enovitost priporočamo v minimalistično zasnovanih in majhnih prostorih.
Nasprotno pa otok, ki izstopa – ki ima svojo barvo, materiale in dizajn – postane samosvoj element. Za malo več drznosti se odločimo, če ima otok drugačno funkcijo od osnovnega niza: če je recimo osnovni niz brez delovne površine, če je otok hkrati tudi jedilna miza, oziroma če je le dodatna delovna površina, kjer občasni zamesimo testo za piškote, medtem ko otrokom pomagamo pri domači nalogi. Otok naj takrat zares izstopi: presenetijo naj kontrastne barve, kvalitetnejši materiali, zanimiva osvetlitev in dizajn.
Kako se otok kaže svetu?
Eno izmed pomembnejših vprašanj, na katero velikokrat pozabimo je zadnja, oziroma – z gledišča osrednjega bivalnega prostora – sprednja stran otoka. Kako ga vidimo, kadar ne kuhamo? Je zadnja stranica polna? Ima odprte police? Vitrine? Omarice? Odločitev o tem je prepuščena osebnemu okusu.
