Čeprav je že v senci stavb laže dihati kot na soncu, pa je senca pod zelenimi listi še toliko prijetnejša. Že imate v svojem vrtu prostor za počitek pod krošnjo ali klopco v senci drevesa?
Nekoč so ob rojstvu otroka posadili na vrtu drevo, ki je dajalo senco in prostor za razposajeno igro najmlajših, mogočna krošnja je pozneje služila ne le tistemu, za katerega je bilo drevo posajeno, temveč tudi njegovim otrokom, vnukom, pravnukom … Večina novodobnih vrtov žal nima več toliko prostora, da bi nanje lahko posadili velikanske lipe in hraste, ki zrastejo po 20 ali 30 metrov visoko. Tudi naše bivalne navade so se precej spremenile. Vrtovi, ki obkrožajo hiše, so postali manjši, prav njihova majhnost pa zahteva tudi sajenje drugačnih dreves.
Vseživljenjski spremljevalci
Preden za domači vrt izberete drevo, se vprašajte, kaj od njega želite. Če ste se odločili za drevo zlasti zato, da vam poleg večje urejenosti okolice zagotovi še zadostno senco, preverite, kakšne so posebnosti posameznega drevesa, kolikšna sta njegova končna višina in obseg krošnje, kakšno rastišče mu najbolj ustreza, ali drevo cveti in ob odcvetu smeti okolico, ali listi prepuščajo kaj sončnih žarkov, ali ima invazivne korenine … Drevesa bodo vaši spremljevalci morda celo za vse življenje, zato je treba skrbno razmisliti, kaj boste imeli na vrtu.
Majhni vrtovi, manjša drevesa
Parcele v strnjenih naseljih in ob vrstnih hišah, kakršne se dandanes pogosto gradijo, zaradi pomanjkanja prostora zahtevajo zasajanje drevnin s počasnejšo rastjo in z neagresivnimi koreninami, torej manjša drevesa, ki so ponavadi cepljena na ustrezne podlage in rastejo bolj počasi ter imajo manj raščave korenine. Med temi so v drevesnicah na voljo številna privlačna drevesa, kot so povešave bukve, kroglasti cigararji, jerebike in različni glogi. Tudi nekatere večje grmovnice lahko uporabljate namesto drevesa v majhnem vrtu, recimo lesko, šmarno hrušico, kakšen javor, judeževec, magnolijo. Okrasne češnje, jablane in slive (rdečelistne) so po rasti različne in zelo lepe ter nadvse primerne za manjše vrtove, zlasti če želite pod njih postaviti klopco in si zagotoviti svežino naravne sence.
Ustrezna velikost
Za majhne vrtove so primerna drevesa, ki v višino zrastejo od šest do deset metrov. Posebno dragocena so tista, ki so zanimiva v več letnih časih, kot je denimo japonska okrasna jablana (Malus floribunda), ki najprej razvije škrlatne cvetne popke, nato bledorožnate cvetove, naposled pa še ljubke rdeče ali rumene plodove.
Zanimivi so tudi različni javorji, ki za rast večinoma potrebujejo polsenčno lego in več vlage v zraku.
Mali jesen (Fraxinus ornus) raste kot drevo ali grm in dobro prenaša sušo, posaditi ga je treba na zavetno, južno lego. Maja bujno cveti, s svojimi šestimi do desetimi metri višine je primeren za majhne in srednje velike vrtove.
Med lipami najdemo prave velikane, seveda pa so med njimi tudi nižjerastoča drevesa, kot je denimo Tilia x vulgaris ‘Jubilee’, ki zraste do dvanajst metrov.
Robinija ali neprava akacija ima pernate in redke liste, skozi katere posijejo sončni žarki. Cvetovi rastline pa privlačijo čebele in dišijo, zato je drevo primerno za naravno zasnovane vrtove.
Zelo zanimiva za vrt je zlata robinija (Robinia pseudoacacia ‘Frisia’), ki v višino zraste od pet do deset metrov.
Kroglasta in povešava drevesa
Lastniki sodobnih majhnih vrtov radi izberejo drevesa z okroglastimi krošnjami. Okroglasta robinija (Robinia pseudoacacia ‘Umbraculifera’) zraste do šest metrov v višino in ima zelo skladno okroglasto krošnjo.
Okrogla krošnja je značilna tudi za kroglasti cigarar (Catalpa bignonioides ‘Nana’), ki naredi večjo krošnjo od okroglaste robinije in izjemno dobro prenaša rez, ko se krošnja močno razraste.
Kroglasti ostrolistni javor zraste v višino do šest metrov in razvije do štiri metre široko krošnjo. Za več sence je primerno, če jih sadite v skupine.
Nadvse zanimive so tudi povešave sorte različnih dreves, kot je denimo viseča breza (Betula pendula ‘Tristis’), ki zraste deset metrov v višino in svoje ljubke veje spušča navzdol kot mehke vlečke. Privlačna je tudi povešava breza (Betula pendula ‘Youngii’), ki veje lepo preveša in ima obliko dežnika. Njene veje lahko sproti režete na ustrezno dolžino in si pod drevo postavite klopco ali zasnujete kotiček za obedovanje pod krošnjo. Breze v sušnih obdobjih potrebujejo dodatno zalivanje, sicer lahko začnejo odmetavati liste.
Do 15 metrov zraste povešava bukev Fagus sylvatica ‘Pendula’ z zelenimi listi, ki se najbolje razraste na sončnem prostoru z nekoliko apnenčastimi tlemi.
Viseči jesen (Fraxinus excelsior ‘Pendula’) zraste od šest do deset metrov v višino in oblikuje slikovito kupolasto krošnjo.
Pravilno presajanje
Pri sajenju drevnin velja pravilo, da je sadilna jama le nekoliko globlja od lonca, v katerem je bilo drevo posajeno ob nakupu. Jama naj bo na vsaki strani le nekoliko širša od posode. Prevelika jama povzroči posedanje zemlje in drevesa. Jamo pred sajenjem dobro zalijte. Korenine rastline razrahljajte ter primešajte malo šotnega substrata in gnojila. Po sajenju zemljo pohodite in postavite kol za stabilnost drevesa. Večina rastlin potrebuje zmerno odcedno prst, ki omogoča odtekanje vode, a ni presuha.
Drevesa lahko sadite kadarkoli, razen v ekstremni vročini in suši, prav tako ne sadite v zmrznjeno zemljo. Že ko sadite, morajo imeti drevesa na tleh oblikovan drevesni kolobar (krogec), tako velik, kot je velika krošnja. Ta kolobar je nujen zlasti v prvih petih letih, ki so najbolj pomembna za to, da se korenine dobro vrastejo v tla. Na kolobar nasujte približno sedem centimetrov debelo organsko zastirko.
Z izbiro zdravega drevesa, pravilnim sajenjem, rednim zalivanjem in ohranjanjem zastirke boste poskrbeli za dobro rast drevesa, ki vas bo nagradilo z močno in prijetno senco skozi leta.
Fotografije: Jasna Marin, Pixabay
