Zbornica za arhitekturo in prostor bo v petek v okviru Dneva arhitektov podelila strokovna priznanja za največje dosežke svojih članov na področju arhitekture, krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Predstavljamo prejemnike.
ZAPS vsako leto podeli več priznanj svojim članom, ki so ustvarili kakovosten prispevek h grajenju lokalnega okolja. Letos so podelili štiri zlate svinčnike za odlično izvedbo, dva platinasta (za obsežnejši opus) in en platinasti svinčnik za realizacijo starejšega datuma.
Zlati svinčnik za odlično izvedbo
Komisija za nagrade zlati svinčnik je letos podelila priznanja štirim odličnim arhitekturnim delom. Tokrat nagrade niso podeljene po principu programa (stanovanjska, večstanovanjska, javna arhitektura …), niti glede na izbrano preferenčno držo (zadržana, izstopajoča …), niti glede na to, kaj se nam zdi »pravi« pristop pri obravnavi gradnje in detajla (dogmatičnost, pragmatičnost …).
Izbor letošnjih dobitnikov nagrade je vodila ideja o svobodi arhitekture. “Z izborom nagrajenih projektov želimo poudariti, da je dobro arhitekturo nemogoče zvesti na en, preddoločen sistem mišljenja in delovanja, ki naj bi nam zagotovil uspešno opravljeno delo. Arhitektura je miselna in materialna dejavnost, ki se neprestano redefinira. Za to, da v arhitekturi označimo neko stavbo za uspešno ali neuspešno, je treba vsako stavbo ovrednotiti posebej in vsakič znova,” je zapisala komisija v sestavi Rok Jereb, Tomaž Ebenšpanger, Ana Kosi in Sergej Hiti.
Galerija Cukrarna
avtorji: Marko Studen, Boris Matić, Jernej Sipoš
“Navzven masiven objekt z lahkotno sproščeno, a monumentalno notranjostjo obiskovalca ne pusti ravnodušnega. Poleg tega, da je Cukrarna postala nov ljubljanski kulturni center sodobne umetnosti, ima ta objekt pomembno vlogo varuha vseslovenskega, zgodovinskega spomina. Koncept zasnove prostora samozavestno sledi ideji, da je sama simbolika stavbe enako pomembna kot vsebina v njej. Cukrarna že danes kaže, da se uspešno vpleta v ljubljanski urbani prostor in regenerira prej degradirano območje,” komisija utemelji nagrado.
Več o Cukrarni si lahko preberete tukaj >>
Vrtec Pedenjped – enota Učenjak
avtorji: Denis Rovan, Aleš Žmavc, Matic Škarabot, Lev Rahovsky Šuligoj, Vesna Draksler, Nina Vidić Ivančič, Lara Gligić
“Vrtec Pedenjped je odličen primer energetske sanacije obstoječega vrtca z novim prizidkom. Avtorjem je uspel izjemno težek podvig, kako iz dane naloge ustvariti arhitekturo, ne samo prenovljeno stavbo, v tem procesu pa biti neprestano dovolj pragmatičen z zavestjo, da gre za vrtec, kjer so sredstva omejena. V vseh pogledih uspešna združitev starega in novega dela vrtca in izjemna pozornost pri oblikovanju interierja ter ambienta otroškega igrišča to arhitekturo dviguje na vrhunsko raven. Arhitektura tega vrtca odpira vrata novemu, svežemu oblikovalskemu pristopu in zareže v splošno sprejeto estetiko v slovenski arhitekturi.”
Hiša Podvrh
avtorji: Bor Pungerčič, Petra Stojsavljević
“Hiša skupaj s prenovljenim kozolcem in vrtom tvori odlično rešen mikrourbanizem. Objekt je zasnovan kot odprta kompozicija; tako urbanistično/arhitekturno kot tudi v drobovju interierja. Prostor se odziva na potrebe uporabnikov, omogoča spremembe namembnosti prostorov in prosto menjavo pohištva. Detajli so rešeni pragmatično, a dosledno, materiali pa uporabljeni glede na funkcijo in ceno. V hiši in na vrtu je avtorjema uspelo oblikovati mnogo mikroambientov z različnimi pogledi, atmosferami in različno mero odprtosti; lastnosti, ki v tej hiši ustvarjajo svojevrsten šarm.”
Več o hiši Podvrh preberite tukaj >>
Hiša MM
avtorji: Žiga Ravnikar, Eva Senekovič, Klara Bohinc, Andraž Keršič
“Hiša je izjemen primer dosledno zasnovane in izvedene arhitekture: v konceptu, harmonični spojitvi starega in novega ter obravnavi detajla. Avtorji so v hiši ustvarili skoraj mistično atmosfero z modulacijo prostora in svetlobe, s proporci in z materialnostjo. Ta hiša je tako popolna in dokončna, da ne prenese sprememb; ne v svoji zunanjosti, ne v notranjosti. Zasnovana je kot popoln svet s svojimi pravili, ki jih mora uporabnik sprejeti. Ko pa jih sprejme, ga hiša sprejme v svoj čutni objem.”
“Pri vseh zgoraj naštetih štirih objektih, čeprav tako različnih, smo prepoznali arhitekturno in izvedbeno odličnost. Vsaka od teh arhitektur je zareza v svetu generičnega prostora, ki nas obdaja. Vsak prostor presune in si ga obiskovalec zapomni,” nadaljuje v izjavi za javnost komisija. “Nezanemarljivo dejstvo (do katerega je sicer prišlo povsem spontano) pa je tudi to, da gre pri kar treh od štirih izbranih del za prenovo oz. rekonstrukcijo obstoječega objekta. To uspešno reprogramiranje obstoječega stavbnega fonda kaže arhitekturno smernico za prihodnost. Okoljska ogroženost planeta s svojimi posledicami, pomanjkanje materialov in energetskih virov, pa tudi izguba zgodovinskega spomina; vse to nas arhitektke in arhitekte vodi v vedno bolj zavestno obravnavo obstoječega stavbnega tkiva.”
Dan arhitektov z okolijsko noto
Letošnji Dan arhitektov, na katerem bodo poleg zlatih svinčnikov podeljena tudi preostala priznanja (dr. Maja Simoneti, Lena Krušec in mag. Tomaž Krušec bodo prejeli platinasti svinčnik za obsežnejši opus, Maruša Zorec platinasti svinčnik za realizacijo Frančiškanske kapele na Prešernovem trgu v Ljubljani leta 1996, Nina in Matevž Granda pa častno članstvo ZAPS za revijo Outsider), bo letos v znamenju podnebnih sprememb. Konferenca z naslovom Prevroče bo – izzivi načrtovanja prostorov prihodnosti bo v ospredje postavila pomen krajinsko arhitekturnega načrtovanja.
Dan arhitektov bo 7. oktobra 2022 v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na Fužinskem gradu v Ljubljani. Po konferenci bo potekala podelitev nagrad ter odprtje razstave Slovenska arhitektura in prostor 2022.
Uredništvo Ambientov iskreno čestita vsem prejemnikom odličij!
