Že tako majhna površina 40 m2 je bila razdeljena na dve enoti. A namesto da bi nastala dva utesnjena prostora, so arhitekti studia Reaktor s spretnim oblikovanjem dosegli vtis svetovljanskosti.
Arhitekti studia Reaktor so sprejeli drzno odločitev in že tako majhno stanovanje (40 m2) razdelili na dve enoti. Obe navdihuje tekstura izvirnega mavca, le da so prvo odeli v temnejše, drugo pa v svetlejše odtenke. »Blues« enota je temnejša, k splošnemu vtisu pa pripomorejo črni poudarki in zatemnjeno steklo. Po drugi strani enota »Yellow« združuje mehkejše in svetlejše odtenke, temu primerna pa je tudi zasteklitev.
Z umestitvijo steklene predelne stene med kuhinjo in kopalnico so omogočili dostop naravne svetlobe tudi globlje v prostor. Kuhinjski pult se neopazno poveže s kopalniškim pohištvom in ustvari optično iluzijo z odsevom umivalnika, armature in omaric. Predstavlja simbolni razcep, ki se nanaša na delitev celote.
Drzna odločitev, da ohranijo star, dotrajan omet se je izplačala, saj prav ta prostor spreminja v umetniško kompozicijo. Poslikavam so dodane le linearne oznake električarja za postavitev stikal, opombe delavcev in »vagris« ‒ vodoravna črta, ki omogoča natančno vgradnjo vseh rekonstrukcijskih slojev.
Vgrajene jeklene konstrukcije povečajo uporabno površino ter iz prostora ustvarijo »dupleks«. Ograja je pletena s kabli iz nerjavečega jekla, vsak prostor pa ima drugačen dekor, ki spominja na secesijsko ograjo stanovanjske hiše.
Prostor krasijo originalne štukature, krilna okna, hrastov parket in obnovljena panelna vrata, ki se prilegajo pod jekleno konstrukcijo spalnega prostora. Glavno osvetlitev zagotavlja navpični snop fluorescenčnih lučk, ki spominja na lanterno.
Fotografije: Michaela Kociánová
