Ko gradimo ali prenavljamo dom, ne ustvarjamo zgolj stavbe, ampak prostor, kjer bomo preživljali dragocene trenutke s svojimi najbližjimi, kjer bodo naši otroci rasli in kjer bodo nastajali spomini in tradicije, ki bodo oblikovali prihodnje generacije. Trajnostna gradnja nam omogoča, da oblikujemo naše okolje na odgovoren, trajen in zdrav način. Poglejmo, kako lahko to dosežemo.
V Sloveniji imamo srečo, saj je zahteva za skoraj ničenergijski standard novogradenj zapisana v zakon. A ta obveza je le majhen delček naše dolgoletne tradicije energetsko učinkovite gradnje. Slovenci smo namreč že dolga desetletja pred uzakonitvijo trajnostne gradnje stremeli k izboljšanju energetske učinkovitosti, zmanjšanju izpustov in ustvarjanju zdravega bivalnega okolja, povezanega z naravo. Tehnološki napredek nas je vodil k novim standardom, ki so že dolgo v središču naše gradbene prakse.
Vseeno pa poglejmo konkretneje, kako lahko prispevamo k (še večji) trajnosti našega doma.
Trajnostna gradnja se začne z načrtovanjem, ki vključuje izbiro ustrezne lokacije. Pomembno je izbrati mesto, ki ne ogroža narave in ljudi ter se izogniti občutljivim območjem, kot so poplavna ali plazovita zemljišča. Ko imamo izbrano ustrezno parcelo, moramo nanjo pravilno usmeriti stavbo. Tako bomo pozimi izkoristili sončne žarke za pasivno ogrevanje, poleti pa bomo s pomočjo arhitekturnih elementov, kot so globoke terase, pergole in primerna zasaditev dreves, preprečili prekomerno segrevanje. To nam bo omogočilo zmanjšanje potrebe po umetnem ogrevanju in hlajenju.
Izbira materialov je prav tako ključna. Tradicionalni materiali, kot so les, kamen in glina, pogosto pomenijo manjšo obremenitev za okolje. Na primer, pri proizvodnji in vgradnji kubika armiranega betona v ozračje spustimo ravno toliko ogljikovega dioksida. Nasprotno, les shranjuje ogljikov dioksid, ki se sprosti šele ob razpadu. Kamena volna in naravni ometi prav tako prispevajo k prijetnemu bivanju in omogočajo reciklažo stavbe ob koncu njenega življenjskega cikla.
Med ključnimi dejavniki učinkovitosti stavbe je uporaba sodobnih tehnologij, ki povečujejo energetsko učinkovitost v kombinaciji z dobro izolacijo. Toplotne črpalke dosežejo učinkovitost nad 300 %, kar pomeni, da za vsak kilovat porabljene električne energije proizvedejo več kot tri kilovate toplote. Prezračevalni sistem z rekuperacijo zraka pa skrbi za stalno dovajanje svežega zraka, ob tem pa v prostor povrne več kot 90 % toplote. Z vgradnjo obeh sistemov torej toploto proizvajamo na učinkovit način in jo v stavbi zadržujemo kar se da dolgo, ne da bi pri tem žrtvovali kakovost notranjega zraka.
Če se odločimo za vgradnjo sončne elektrarne in hranilnika električne energije, pa lahko skoraj popolnoma odpravimo stroške za ogrevanje, hlajenje, celo transport in porabo elektrike v gospodinjstvu. Lastna elektrarna nam omogoča tudi večjo energetsko neodvisnost, kar je v času nihanj cen energentov še posebej dragoceno.
Pomembno je izpostaviti tudi gospodarno ravnanje z vodo. Zbiralniki deževnice omogočajo brezplačno zalivanje vrta, pranje avtomobila ali perila ter splakovanje školjke, hkrati pa zmanjšujejo obremenitev kanalizacije ob obilnih padavinah. Enako vlogo imajo zelene strehe, ki poleg zadrževanja vode prispevajo še k toplotni izolaciji, prijetnejši mikroklimi ter biotski raznovrstnosti v urbanih območjih.
Prenova obstoječih stavb je še en pomemben vidik trajnostne gradnje. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije namreč razkrivajo, da imamo v Sloveniji 860 tisoč že zgrajenih stanovanj in enako število gospodinjstev. Zgolj s prenovo obstoječega stavbnega fonda lahko zagotovimo primerno bivališče za vse. Po drugi strani pa je prenova tudi bolj trajnostna kot novogradnja, saj varuje obstoječe vire, preprečuje krčenje naravnih območij ter ohranja zgodovinski značaj in dediščino.
Zmotno je tudi mišljenje, da je težje ali celo nemogoče trajnostno prenoviti stavbe, vpisane v register nepremične kulturne dediščine, saj so posegi na fasadi pogosto omejeni zaradi ohranjanja zgodovinskih detajlov in značaja. Tudi prenova stavb kulturne dediščine je lahko trajnostna, če uporabljamo sodobne metode, kot so notranja izolacija, energetsko učinkovito stavbno pohištvo in pametni sistemi za nadzor porabe energije. Z vsemi temi posegi lahko tudi večstoletne stavbe zmanjšajo svojo porabo in ustvarijo udoben prostor za življenje.
Konec koncev trajnostna gradnja ne vključuje le stavb, ampak tudi skrb za naravno okolico. Vrt – za marsikaterega Slovenca srce doma – naj bo zasajen z avtohtonimi, neinvazivnimi rastlinami, ki bodo v lokalni klimi uspevale brez pretirane skrbi, zalivanja ali gnojenja. S primerno zasaditvijo bomo ustvarili tudi naravne habitate, ki so prilagojeni lokalnemu okolju in ne ogrožajo biotske raznovrstnosti. Z načrtno zasaditvijo brežin in zelenih površin pa bomo pripomogli tudi k preprečevanju erozije in plazov.
Trajnostna gradnja in prenova niso le tehnične naloge. Predstavljajo zavestno odločitev vsakega posameznika za odgovorno ravnanje z našim delčkom skupnega prostora. S premišljenimi odločitvami ustvarjamo domove, ki so udobni, varni in trajnostni. Ustvarjamo trajno grajeno okolje, ki bo pripomoglo k ohranjanju naše čudovite dežele tudi za prihodnje generacije.
Naslovna fotografija: Hiša v Gozdu Martuljku, Lovro Rozina
Sponzorirana vsebina
