Na Viški cesti v Ljubljani je v enem izmed blokov iz 60. let minulega stoletja zaživelo sveže in fleksibilno stanovanje, pisano na kožo paru, ki velik del časa preživlja med Berlinom in Ljubljano. Svoje slovensko zatočišče je namreč mlad par želel opremiti kar se da preudarno, ne da bi pri tem zapravil celo premoženje.
Le 29 m2 veliko stanovanje je bilo v prvotnem stanju ločeno na bivalni del in kuhinjo, s posegom v tloris pa so vrata v kuhinjo sneli, tako da se je oblikoval enoten dinamičen prostor. Kot pojasni arhitekt Aleksander Vujović, ki se podpisuje pod osveženo podobo v osnovi enosobnega stanovanja, je bilo stanovanje v dokaj slabem stanju ‒ v njem se je dalo živeti, a v resnici je potrebovalo temeljito prenovo. Za začetek so tako odstranili vse obstoječe pohištvo in se lotili delne prenove inštalacij.
Par, ki je razpet med Berlinom in Ljubljano, si je zaželel hitre in ugodne prenove, ki bi kar najbolje nagovarjala njune potrebe in želje. Zato je prenova zahtevala pragmatičen pristop, tako so obdržali vse, kar je bilo uporabno in smiselno, marsikaj pa so naredili tudi sami, z lastnim znanjem in veščinami. Prenova je trajala vsega skupaj 3‒4 mesece.
»Naročnici sta bili močno vpeti v celotno prenovo. Tako smo recimo po stanovanju morali zamenjati parket, kuhinjo pa sta v celoti prenovili sami. Izdelali sta nov pult in izreze vanj, pa nove police ter prenovili obstoječe kuhinjske omarice. Del kuhinje smo odprli, drugi del prebarvali ter dopolnili z novimi ročaji. V celotnem stanovanju je tako v ospredju inovativna reciklaža obstoječih kosov pohištva,« pojasni Aleksander.
Zaradi varčevanja s prostorom je pohištvo v dnevnem prostoru izdelano po meri. V dnevni sobi poglavitno shranjevalno površino predstavlja omara nenavadnih oblik, pri kateri so kote prilagodili pretoku in gibanju v prostoru, ki je istočasno tako dnevni prostor kot spalnica. Zračnost in svežino so zagotovili s prevladujočo belino v dnevnem prostoru, medtem ko so v kuhinji dopustili nekaj več igrivosti s fluorescentnimi dodatki in indigo modro.
»V dnevnem prostoru smo želeli ustvariti bolj umirjen ambient. To je moja ideja, ki jo prakticiram že zadnjih nekaj projektov, in sicer da majhnega stanovanja resnično ne smeš zatemniti in razdeliti – oboje namreč prostor optično pomanjša. Slednje smo dosegli s tem, da smo odstranili vrata v kuhinjo, prvo pa z vnašanjem beline v prostor. S tem stanovanje danes izgleda večje in bolj prostorno, kot v resnici je. Bolj povezano in odprto. Naknadno pa smo potem te bele kose pohištva napolnili z osebnimi predmeti in knjigami, zato so te velike omare s policami kot neke vrste paspartu, ki ga obarvajo osebni predmeti stanovalcev,« poudari barvno vizijo interjerja arhitekt.
Edini vir naravne svetlobe sta dve okni, s prisotnostjo beline pa so svetlobo razpršili po prostoru. Tudi osvetlitev stanovanja je premišljena, luči so umestili tako, da kar najbolje posnemajo naravno svetlobo in zagotavljajo dodatno osvetlitev v prostoru.
V osrednji dnevni prostor sicer vstopamo skozi mali hodnik, kjer je umeščena tudi že obstoječa vgradna omara za shranjevanje. Postelja je smiselno pospravljena v osrednjem pohištvenem elementu v dnevnem prostoru, da čez dan, ko ni v funkciji, ne zavzema prostora ali kot pove Aleksander: »V majhnem prostoru je pomembno, da so strategije varčevanja prostora premišljene. To pomeni, da lahko umakneš večje kose, ko jih ne potrebuješ več.«
Tudi miza se nastavlja po višini in tako omogoča, da ob njej bodisi sedimo ali stojimo. V resnici je večina kosov v stanovanju podrejena temu, da se prilagajajo potrebam uporabnika, med večfunkcionalnimi kosi pa je opaziti tudi nekaj starejših kosov pohištva, ki imajo za lastnici prav posebno vrednost.
Arhitektura in fotografije: Aleksander Vujović
