"Podstrešja nas že od nekdaj navdušujejo, saj so zadnji prostor v hiši med zemeljskim in nebeškim," o projektu interierja na Poljanah povedo Gaber Jovanovič arhitekti.
Podstrešja so dvorezen meč: po svoje nas navdihuje njihova mračna podoba, napolnjena s plastmi zgodovine, po drugi strani pa zahtevajo precej iznajdljivosti, če jih želimo preobraziti v primerno bivališče: zagotoviti je potrebno zadostno količino dnevne svetlobe in prilagoditi tloris in pohištvo nepravilnim prostorom, ki jih ustvarja streha.
Četudi med vzpenjanjem na vrh ene od stanovanjskih hiš na ljubljanskih Poljanah še odzvanja hrup mestnega prometa, se po vstopu v stanovanje odpre povsem drugačen svet. Tišina, morje sončne svetlobe, ki se razliva skozi številna strešna okna, ter razgled, ki daje vtis, kot da si ljubljanski grajski grič in pobeljeni kamniški vrhovi ne bi mogli biti bliže.
Stanovanje velikosti 75 m2, ki se nam odpre, je zasnovano za mlado družino, ki v Ljubljano prihaja le občasno. Tlak v oljenem hrastu daje prostoru posebno toplino, še poudarjeno z ostalim lesenim pohištvom. Najzanimivejši je tloris, nenavaden za mansardno stanovanje, saj je krožen in odprt. Ko se sprehajamo po stanovanju, ugotovimo, da nima odvečnih hodnikov, vrat ali sten.
Velika okrogla odprtina v steni odpira pogled na otroško sobo in ustvarja pravi doživljajski element, saj ga otroci s pomočjo svoje domišljije spremenijo bodisi v ladijsko okno ali prizorišče lutkovne predstave.
Stanovanje so zasnovali Gaber Jovanovič arhitekti.
