Na čudoviti lokaciji na obrobju Braslovč je zrasla prav tako čudovita hiša, skladnih arhitekturnih potez. Vanjo se je družina preselila iz udobnega stanovanja nedaleč stran.
Čeprav ima bivanje v komfortnem duplex stanovanju svoje prednosti, sta Veronika in Blaž iskala možnost, da bi zaživeli v hiši, s čimer bi pridobili več svobode, zelenico, vrt in nenazadnje tudi otroci z razposajenostjo na svojem ne bi nikogar motili.
Odločitev za hišo sta zakonca sprejela precej na hitro. Blaž se je z otroškim vozičkom večkrat sprehajal mimo sedanje parcele in čisto po naključju izvedel, da se prodaja. V dveh dneh sta se z Veroniko odločila za nakup in pravzaprav šele takrat začela razmišljati o tem, kakšno hišo bi imela. Vedela sta, da si želita malo drugačno arhitekturo. Spoznala sta arhitekta Boštjana Matula z biroja AB objekt in tako se je vse skupaj začelo odvijati. Izbrala sta lokalno gradbeno podjetje in hiša je začela hitro rasti.
Funkcionalna tlorisna razporeditev
Hiša obsega slabih 200 kvadratov, od tega je neto bivalne površine 143 kvadratov. Pohištvo zanjo je izdelal bližnji mizar, sicer pa je opremljena dokaj racionalno in minimalistično, zato imamo občutek, da je zelo prostorna, zračna in enostavna. Tudi sam tloris je organiziran zelo funkcionalno. Ob vstopu v hišo je manjša predsoba in wc s tušem. Velik dnevni prostor je združen s kuhinjo. Za steno je skrita pisarna, kjer Blaž opravlja svojo podjetniško dejavnost. Ob kuhinji je manjši utiliti.
Mogočne stopnice popeljejo v zgornje nadstropje, kjer sta dve otroški sobi, velika družinska kopalnica in spalnica.
Za podkletitev hiše pa se zakonca nista odločila iz preprostega, racionalnega razloga. Izračunala sta namreč, da bi bil strošek kleti previsok. Shranjevalne površine, ki bi jih sicer nudila klet, sta raje nadomestila z velikim podstrešjem in kolesarnico ob hiši.
Ogrevanje s toplotno črpalko
Sta se pa po drugi strani Blaž in Veronika odločila za investicijo v toplotno črpalko z geosondo. Toplotna črpalka poleti hišo hladi, pozimi ogreva preko talnega gretja in poskrbi za toplo sanitarno vodo, stroški za ogrevanje in elektriko pa so mesečno nižji, kot sta jih imela, ko sta še živela v stanovanju.
Seveda sta se o toplotnih črpalkah pred samo vgradnjo temeljito pozanimala in se nazadnje odločila za podjetje Kronoterm, kjer so strokovnjaki za vse tipe toplotnih črpalk.
»Toplotne črpalke ločimo glede na vir toplote, ki ga izkoriščajo. Prvi tip je toplotna črpalka zrak-voda, ki izkorišča toploto okoliškega zraka, torej zraka, ki je vse okrog nas. Drugi tip je toplotna črpalka voda-voda, ki izkorišča toploto podtalne vode oziroma nadzemne vode ustrezne temperature. In tretji tip je toplotna črpalka zemlja-voda, ki izkorišča toploto zemljine, ki je pod nami,« pojasnjuje dr. Dean Besednjak iz podjetja Kronoterm in dodaja, da sta se investitorja odločila za slednjo, saj je ta tip toplotne črpalke v smislu toplotnega vira zemljine najbolj konstanten. Kaj to pomeni? »Zemlja kot taka predstavlja en velik hranilnik toplote, ki prihaja iz sonca in to toploto iz zemlje lahko izkoriščamo 365 dni na leto. Vedeti moramo, da je temperaturni profil v zemlji tak, da je pod gladino 8 metrov temperatura zemlje konstantna, kar omogoča izkoriščanje toplote skozi celo leto pri enakih pogojih.«
Izvedba geovrtine v enem dnevu
V praksi so torej izvajalci iz Kronoterma morali izvesti geovrtino, kar pa ni dolgotrajen postopek, saj jim je vzelo le en dan. V geovrtino so nato vstavili geosondo, to je zaprta dvojna U cev, ki omogoča kroženje vode med zemljino in toplotno črpalko. S kroženjem skozi zemljino jemlje toploto iz zemljine in jo prenaša v toplotno črpalko. Toplotna črpalka pa poskrbi za drugi del naloge, da temperaturo toplote dvigne na uporabni nivo.
Lastnika hiše sta izračunala, da se jima bo investicija v toplotno črpalko zaradi izkoriščanja brezplačne toplote obnovljivih virov povrnila že zelo hitro. Še večje zadovoljstvo jima pa daje občutek, da sta s tem storila nekaj dobrega tudi za okolje, saj ga ne onesnažujeta z emisijami, kot se izločajo pri fosilnih gorivih, ampak za ogrevanje izkoriščata vodo kot naravni vir.
Fotografije: Kronoterm
